Huaweijevo serijo p, ki jo ta kitajski tehnološki velikan zdaj že tradicionalno predstavi zgodaj spomladi, včasih nenamerno obravnavamo nekoliko podcenjujoče; kot da gre za telefone, ki služijo zgolj fotografiranju. Pri tem v senci pogosto ostanejo preostale lastnosti, ki jih premorejo.
Da ne bo pomote: tudi tokrat je kamera glavni adut Huaweijevega pametnega telefona p30 pro, ki smo ga dobili v test. A še zdaleč ne edini. Začnimo tam, kjer so – po mojem mnenju – Kitajci usekali mimo. V primerjavi s predhodnikom (
p20 pro) je površina sprednje strani telefona občutno bolje izkoriščena (zaslon tokrat zaseda 88,6 odstotka celotne površine, lani je je 82 odstotkov). Kljub temu so telefon dodatno povečali in otežili. Kar je po svoje razumljivo: razvijalci se najbrž težko uprejo skušnjavi, da ne bi čudovitega zaslona amoled razpotegnili do skrajnih meja. Toda p30 pro je prevelik, da bi ga lahko označili za praktičnega. Saj vemo, da na manjših napravah – kar pametni telefoni zagotovo so – šteje vsak milimeter. Razlika med rokovanjem s samsungom s10, ki sem ga testiral teden prej, in p30 pro je podobna razliki med bočnim parkiranjem Nissanove micre in Citroënovega c4 picassoja. Vendar je to merilo skrajno subjektivno, marsikomu bo telefon zaradi velikosti le še bolj všeč.
Odnos do uporabnika
Bolj objektiven dejavnik je baterija: vzdržljivejša ko je in hitreje ko jo polnimo, bolj nam je všeč. Tokrat si zasluži oceno deset od deset. Z lanskih 4000 miliamperskih ur je napredovala na 4200. Huawei je obljubil, da bo telefon z 0 do 70 odstotkov napolnil v pol ure zahvaljujoč 40-vatnemu polnilcu (za primerjavo, p20 pro je imel priložen 22,5-vatni polnilec). In niso bili daleč od resnice. Odstotek gor ali dol, še pomembneje je, da je polnilec priložen brezplačno, v nasprotju z, denimo, zadnjo serijo iphonov. Saj ne da bo človek, ki je za telefon pripravljen odšteti tisočaka, bankrotiral zaradi nekaj deset evrov vrednega polnilca za hitro polnjenje. Ne, tu gre predvsem za odnos do uporabnika.
Še je prostor za napredek
Naslednja odlika je delovanje procesorja. P30 pro je po matu 20 pro »podedoval« osemjedrni kirin 980, zasnovan na sedemnanometrski tehnologiji, ki je zagotovilo za izjemno hitrost operacijskega sistema android oziroma njegovega vmesnika emui 9.1. V primerjavi s p20 pro najpogosteje rabljene aplikacije zaganja hitreje. Whatsapp, instagram in messenger za odpiranje porabijo več kot polovico manj časa – kar je zanimivo predvsem z vidika napredka tehnologije, na uporabniško izkušnjo pa ne vpliva toliko, saj se razlike nekaj milisekund ne da opaziti; v obeh primerih govorimo o brezhibnem delovanju.
Masa: 192 g
Dimenzije: 158 x 73,4 x 8,41 mm
Procesor: kirin 980
Operacijski sistem: android 9 + emui 9.1
Ločljivost zaslona: 2340 x 1080 slikovnih točk
Barvna globina: 16,7 milijonov barv
Baterija: 4200 mAh
Bi si pa želeli, da bi še bolje delovala čitalnik prstnih odtisov in senzor za prepoznavanje obraza. Zadnji ima nekaj težav, ko osvetlitev ni najboljša. Čeprav sta ti dve tehnologiji na p30 pro nadpovprečno dobri tudi v najvišjem cenovnem razredu, vendarle govorimo o telefonu, ki si želi ob sebi imeti pridevnik najboljši, zato šteje vsaka malenkost. Čitalnik je vgrajen pod zaslonom, zato ga ne vidimo na površini. Prstni vtis prepozna vedno, vendar včasih potrebuje več poskusov. Podobno kot pri iphonih, matu 20 pro, novi Samsungovi seriji s10 … Očitno je to najbolje, kar zna (ali hoče) industrija elektronskih naprav za zdaj ponuditi.
Huawei p30 pro bo na voljo v različici s šestimi in 128 gigabajti notranjega pomnilnika ter v različici z osmimi gigabajti delovnega pomnilnika in 256 gigabajti notranjega pomnilnika. Cena bo znašala 900 oziroma tisoč evrov. Kupci bodo lahko v Sloveniji izbirali med tremi barvami: modro (pri Huaweiu ji pravijo barva severnega sija), belo (barva dihajočega kristala) in črno. Nekatere strokovnjake so tako navdušile, da so si zaželeli na telefonu gumb, s katerim bi preklapljali med njimi.
Kevin Ho, predsednik oddelka za telefonijo, je že povedal, da se mu ta opcija zdi zanimiva in da bodo pri Huaweiu razmislili o njej.
Kaj pa kamera? Tokrat jo bomo pustili pri miru, bo pa o njej v prihodnjem Infotehu pisal
Delov fotograf
Jože Suhadolnik.
Komentarji