Vaja iz izstrelitve v vesolje

Bilo je kot na poletu v vesolje, le da je raketa, pravzaprav stranski potis­nik raketnega sistema SLS, ležala na puščavskih tleh Nasine testne baze na planoti Promontory približno 100 kilometrov severovzhodno od mesta Salt Lake City v zvezni državi Utah.

Najprej odštevanje, potem vžig motorja na trdno gorivo in nato dobrih 120 sekund delovanja pri polni moči, prav toliko, kot bo potrebno ob pravem poletu v vesolje. Ameriška vesoljska agencija in Northrop Grumman, pogodbeno podjetje za razvoj pogonske rakete SLS (Space Launch System), ki naj bi Američane znova odpeljala na Luno, bosta podatke o delovanju in obrabi materialov potrebovala za izboljšave in optimiziranje pogonskega sistema, tokrat pa so preizkusili tudi nove dodatke za gorivo.

»Takšni testi rakete v polni konfiguraciji so redki, zato se potrudimo vsakega izkoristiti maksimalno in preizkusiti čim več novih nastavitev in materialov ter se tako prepričati, da bo raketa tudi ob resnični izstrelitvi delovala zanesljivo,« je povedal Bruce Tiller, vodja oddelka za razvoj potisnikov pri Nasi.

SLS bodo sestavljali v več izvedbah, a vse bodo imele osrednjo raketo in dva stranska potisnika. Slednja bosta razvila po 16.000 kN potiska in bosta najzmogljivejša potisnika v zgodovini raketne tehnike, pogonskemu sistemu pa bosta dovajala 75 odstotkov potrebnega potiska.

Kljub temu da raketa SLS predstavlja hrbtenico programa Artemis, razvoj od vsega začetka spremljajo zamude in naraščanje stroškov. Doslej so zanj porabili že skoraj 20 milijard dolarjev, še bolj pa skrbijo napovedi o ceni izstrelitev – vsaka naj bi po zadnjih izračunih stala dve milijardi dolarjev.