V vrtincih in mehurjih

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje se ukvarjam z računalniškimi simulacijami, ki jih izvajam na različnih računalniških gručah. Te so sestavljene iz več deset računalnikov oziroma več tisoč procesorskih jeder, med seboj povezanih s prilagojenimi omrežji, ki omogočajo hitro prenašanje podatkov. Tako lahko preračunavamo zahtevne fizikalne probleme, v mojem primeru probleme na področju dinamike tekočin. Dve takšni računalniški gruči imamo na odseku za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan, prek različnih projektov pa imamo dostop tudi do računalniških gruč drugod.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z različnimi pojavi v povezavi z dinamiko tekočin in prenosom toplote. Še posebej me zanima turbulentni tok tekočine, ki ga sestavljajo številni različno veliki vrtinci. Te vrtince lahko proučujemo na različne načine, na primer z merjenjem temperature na ogrevani foliji, pod katero teče turbulentni tok. Zgodba postane še zanimivejša v turbulentnem dvofaznem toku (tekočina-plin), kjer nas še posebej zanimata združevanje in razpadanje plinskih mehurjev. Te pojave skušamo bolje razumeti tako z različnimi eksperimenti kot z računalniškimi simulacijami.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Epidemija koronavirusa je na začetku gotovo otežila delo, saj je stik s sodelavci na daljavo veliko bolj okoren. Ima pa delo od doma tudi nekatere prednosti in glavnino dela je možno opraviti na daljavo.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je najboljša pot za rešitev problema, saj nam daje preverljive odgovore na mnoga vprašanja in tako vztrajno omogoča napredek človeštva. V današnjem svetu zmede in alternativne resnice je zaupanje v znanost naša najvarnejša stava.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

V osnovi je cilj boljše poznavanje osnovne fizike na področju turbulence in dvofaznih tokov, kar pa s seboj prinese boljše poznavanje dogajanja v različnih inženirskih aplikacijah. Na primer, jedrsko elektrarno sestavlja mnogo sistemov, kjer tekočine igrajo pomembno vlogo. Posledično bi lahko sčasoma prišli do še bolj učinkovitih in varnejših jedrskih elektrarn. Energetika pa je danes kar pomembna tema, saj se kot družba prioritetno ukvarjamo s tem, kako bi olajšali podnebno krizo in razogljičili družbo.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Kot otrok sem bil predvsem zelo radoveden in zelo rad sem bral. Tako dolgo nisem vedel, kaj bom študiral, saj me je zanimalo marsikaj. Po nekaj letih študija fizike pa sem ugotovil, da bi me nadaljnja pot v znanosti izredno zanimala.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Veliko kolesarim, v službo, ob vikendih, na dopustu, kadarkoli se pokaže priložnost. Sem tudi velik navdušenec nad športno statistiko in sem ponavadi tisti v družbi, ki bo vedel najbolj bizarne športne podatke.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Znanstvenik mora imeti številne kvalitete, da pride do odkritja. Mora biti delaven, inteligenten, radoveden, ampak v današnjem času je vse bolj pomembno, da zna znanstvenik tudi predstaviti svoja odkritja kolegom znanstvenikom in širši javnosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Močno upam, da nam bo uspelo pokazati, da je lahko jedrsko zlivanje jeder oziroma jedrska fuzija tudi na Zemlji finančno upravičena, in bo to postal primarni vir energije.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Domači planet me vedno znova še dovolj fascinira, da si tako drastične spremembe ne želim.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Predvsem je nujno, da bomo čim prej prešli z množične uporabe fosilnih goriv. Za dosego tega morajo po mojem mnenju ključno vlogo odigrati fisijske jedrske elektrarne v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. V prihodnosti pa, upam, bo pomemben vir energije tudi jedrska fuzija.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z britanskim fizikom Geoffreyjem Ingramom Taylorjem, ki je bil eden največjih znanstvenikov na področju mehanike tekočin v prejšnjem stoletju. Po njem je poimenovanih več pojavov v mehaniki tekočin, med drugim Taylorjevi mehurji, ki jih proučujemo tudi na našem odseku.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočal bi serijo izobraževalnih posnetkov na kanalu Kurzgesagt na youtubu. Ne le da so posnetki dobro razumljivi in znanstveno raziskani, so tudi grafično izredno lepo predstavljeni.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Računalniške simulacije v dinamiki tekočin so časovno zelo potratne. Tako lahko ena simulacija določenega problema traja tudi več mesecev na izjemno zmogljivi računalniški gruči. Priprava takšne simulacije je torej ključna, saj si napake težko privoščimo.