Od Trumpa in Muska do Lune in Venere

Še naprej lahko pričakujemo razvoj tehnologij, ki jih opisujemo z nadpomenko umetna inteligenca, tehnologij za shranjevanje energije, novih zdravil in precizne medicine, izstrelili bodo tudi več zanimivih odprav za raziskovanje našega planeta in vesolja …

V teh dneh bo jasno, ali je bilo lansko leto res rekordno vroče glede na primerljivo predindustrijsko obdobje. Verjetno se ne bomo zmotili, če zapišemo, da bomo – žal – tudi letos priča katastrofalnim vremenskim dogodkom. Vendar pa znanstveniki upajo, da bo to leto vseeno pomenilo prelomnico: svetovni izpusti toplogrednih plinov naj bi dosegli vrh, so zapisali v reviji Science. Letni izpusti, ki so večinoma posledica zgorevanja fosilnih goriv, so se v zadnjih dveh letih vsako leto povečali za približno odstotek, lani jih je bilo po ocenah 41,6 milijarde ton.

Svet se je, čeprav premalo ostro, odzval na podnebno krizo, velike vsote so bile vložene v obnovljive vire energije, pogozdovanje in druge ukrepe, zato raziskovalci menijo, da bi se lahko krivulja izpustov končno obrnila navzdol. Medvladni odbor za podnebne spremembe je v najnovejšem poročilu navedel, da morajo emisije toplogrednih plinov doseči vrh leta 2025, če hoče svet imeti dobre možnosti, da ohrani dvig globalne temperature v mejah med 1,5 in 2 stopinjama Celzija, ki jih določa pariški sporazum. Toda več desetletij bo trajalo, da se bodo emisije vrnile na predindustrijsko raven, akumulirana toplota zaradi trenutnega ogljikovega dioksida pa bo lahko vztrajala še precej dlje. Novembra bo Cop 30 v Belemu v Braziliji. Lanski Cop v Bakuju ni prinesel velikega napredka.

Slika prikazuje temperature lani poleti: večinoma je bilo povsod topleje v primerjavi s povprečjem med letoma 1951 in 1980. FOTO: Nasa/NOAA  

Vsekakor bo na podnebno krizo, oziroma bolje rečeno, blaženje njenih posledic, vplivalo novo politično vodstvo v ZDA. No, še bolje rečeno: Donald Trump bo močno vplival na (ameriško) znanost. Že v prvem mandatu je pokazal, da mu je za okolje figo mar, zelo možno je, da bodo znova omejene raziskave o podnebnih spremembah in ohranjanju narave. Večina njegovih kandidatov je napovedala, da bodo pretresli znanstvene organizacije, vrhunski raziskovalci so javno pozvali, naj za zdravstvenega ministra nikar ne postavi Roberta Kennedyja mlajšega, znanega po skepticizmu do cepiv. Tu je seveda še Elon Musk, ki bo dirigiral na oddelku za vladno učinkovitost (zanimivo bo spremljati, koliko dobrega bo ta funkcija oziroma prijateljstvo s Trumpom prineslo njegovim podjetjem), že med volilno kampanjo je Trump obljubljal, da bo razveljavil izvršni ukaz predsednika Joeja Bidna o umetni inteligenci, smernice za varen in odgovoren razvoj te tehnologije.

Nova ameriška vlada utegne precej pretresti tudi znanstveni svet. FOTO: Brandon Bell/Reuters

Pogodba o pandemijah

Letos mineva pet let od izbruha največje pandemije v 21. stoletju do zdaj. Covid-19 je zahteval več milijonov smrtnih žrtev, svet se je ustavil, znanost je postregla s hitro izdelavo cepiva. Koronavirus je zdaj oslabel in povzroča milejše oblike bolezni, še veliko pa je vprašanj o vzrokih in možnih terapijah za dolgotrajni covid. V prihodnjih letih bomo skoraj zagotovo znova doživeli kakšno hujšo pandemijo, zato je Svetovna zdravstvena organizacija že lani skušala dokončati globalni pandemični sporazum. Prvotni junijski rok za sprejetje sporazuma so zamudili, ker je nesoglasij o tem, kako se odzvati na pandemije, sploh v začetni fazi, kako naj poteka izmenjava vzorcev in podatkov, katere tehnologije lahko bogate države ponudijo revnejšim za izdelavo cepiv …, precej. Precejšnja pa je tudi potreba po takšnem dogovoru, saj se pri covidu mednarodnemu sistemu ni uspelo učinkovito odzvati na krizo. Naslednji rok za sprejetje sporazuma je letošnji maj.

Po izjemnem uspehu zdravil, znanih kot analogi glukagonu podobnega peptida-1 (GLP-1), med njimi so ozempic, saxenda in wegovy, bo, kot menijo pri reviji Nature, letošnje leto prineslo rezultate študij in nov val zdravil za zdravljenje debelosti, ki ima prav tako že pandemične razsežnosti. Previsok indeks telesne mase ima že več kot tretjina svetovnega prebivalstva in s tem postaja debelost eden ključnih javnozdravstvenih problemov. Po poročanju revije Nature bo farmacevtsko podjetje Eli Lilly iz Indianapolisa v Indiani letos končalo tretjo fazo kliničnih preiskav za svojo peroralno tableto orforglipron, v kateri preučujejo varnost zdravila pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2. Zdravilo je lažje za proizvodnjo in potencialno cenejše od sedanjih načinov zdravljenja, so še zapisali v reviji. Še naprej pa bodo raziskovalci preučevali učinke GLP-1 za zdravljenje drugih bolezni, kot so parkinsonova in alzheimerjeva ter različne vrste odvisnosti. Že predvidoma konec januarja bodo ameriški regulatorji predstavili svoje ugotovitve o zdravilu proti bolečini suzetrigin, ki ga je razvilo bostonsko farmacevtsko podjetje Vertex Pharmaceuticals. Klinični testi so pokazali, da zdravilo uspešno lajša zmerno do hudo pooperativno bolečino, predvsem pa je tu pomembno, da zdravilo, ki deluje na periferno živčevje, ne povzroča zasvojenosti. Pri reviji Nature so ob tem poudarili, da bi bilo to prvo zdravilo nove generacije za zdravljenje akutne bolečine v več kot 20 letih.

Raziskovanje vesolja

Teleskop observatorija vere Rubin FOTO: H. Stockebrand/NSF  

Letos bodo predstavili nekaj novih raket, izstrelili zanimive sonde, prvo svetlobo pa bo ugledal tudi novi observatorij Vere Rubin, ki bo verjetno spremenil marsikatero področje astronomije. Observatorij je zrasel skoraj tri tisoč metrov visoko na gori Cerro Pachón v Andih v Čilu, obeta pa se, da bo posnel »najboljši film vseh časov« o vesolju. Posneli bodo namreč okoli 40 milijard objektov. Pri projektu sodelujejo tudi sodelavci Univerze v Novi Gorici. Dobrih osem metrov široko zrcalo observatorija bo vsake tri dni zabeležilo spremembe na celotnem nebu, vidnem z vrha gore. Observatorij se ponaša z največjo digitalno kamero, kar jih je bilo kdaj zgrajenih, ter dovolj kompaktno in okretno konstrukcijo, da lahko spremeni svoj položaj v samo petih sekundah. Z observatorijem bodo izvedli desetletje dolgo raziskavo optičnega neba brez primere, imenovano Legacy Survey of Space and Time (LSST). Glavni cilj je, da izrišejo najnatančnejši zemljevid od tam vidnega neba. Celotno južno nebo bodo poslikali v treh nočeh in to znova in znova ponavljali deset let. Ključno pri tem je, da bodo lahko slike neba med seboj primerjali in iskali razlike. Tako bodo lahko natančno določili nebesna telesa, ki so se premaknila, spremenila svetlost, se pojavila in izginila. Na posnetkih bodo našli asteroide, supernove, plimska raztrganja zvezd …

Nasa letos še ne bo pognala v nebo svoje največje rakete SLS in četverice astronavtov poslala na potovanje okoli Lune, a bo okoli Lune vseeno kar pestro. Že januarja bo znova poskusilo srečo pri pristajanju na površju Meseca japonsko podjetje Ispace. Aprila 2023 jim ni uspelo, njihov pristajalnik Hakuto-R 1 je strmoglavil na površje. Tokrat bodo skušali pristati s pristajalnikom Resilience (odpornost) in mikroroverjem Tenacious (vztrajnost) v odpravi Hakuto-R 2 Venture Moon. Sonda bo do Lune potovala po daljši poti, za katero ni potrebno veliko energije, tako da je pristanek na območju Mare Frigoris, kjer je mogoča neprekinjena komunikacija z Zemljo, načrtovan od štiri do pet mesecev po izstrelitvi. Pristajalni modul Resilience meri 2,5 krat 2,3 metra in tehta 340 kilogramov, rover pa ima pet kilogramov, zasnovali in izdelali so ga v Luksemburgu. Japonska odprava bo poletela predvidoma sredi januarja z raketo falcon 9.

Na krovu iste rakete bo tudi Modri duh ali Blue Ghost podjetja Firefly Aerospace. Gre za pristajalni modul za dostavo različnega tovora, je del Nasinega programa komercialnih lunarnih plovil. Kot so opisali na spletni strani podjetja, je zasnovan tako, da na površje Lune lahko pripelje 155 kilogramov tovora. V tokratni prvi odpravi je na krovu pristajalnika deset Nasinih znanstvenih instrumentov, predvidoma bo pristal v udarnem kraterju Mare Crisium, kjer naj bi dva tedna izvajal raziskave, potem ga bo zajela noč, ki naj je ne bi preživel. Pristajalnik Blue Ghost je visok dva in širok 3,5 metra. Firefly Aerospace je ameriško zasebno vesoljsko podjetje s sedežem v Cedar Parku v Teksasu, poleg pristajalnikov razvijajo tudi male in srednje velike nosilne rakete za komercialne izstrelitve v orbito.

Februarja pa bo podjetje Intuitive Machines iz Houstona svoj pristajalnik poslalo proti Luninemu južnemu polu. Podjetje se je v začetku lanskega leta zapisalo v zgodovino, ko je njihov Odysseus (Odisej) postal prvi komercialni pristajalnik z uspešnim pristankom na površju Lune. Tudi letošnji, ki je prav tako nastal v sodelovanju z Naso, ima grško ime – Atena, cilj odprave pa je odkriti in izmeriti količino lunarnega vodnega ledu. Na krovu pristajalnika bo tako vrtalnik, ki bo zavrtal pod površje na območju predvidenega pristanka v udarnem Shackletonovem kraterju. Tudi ta pristajalnik ne bo potoval osamljen, na površje bo pripeljal še majhen, polkilogramski rover Jaoki, ki so ga izdelali v japonskem podjetju Dymon. Na isti raketi bo še Nasin orbiter Lunar Trailblazer, ki bo iz orbite odkrival in kartiral vodo na Luninem površju. Družba Intuitive Machines v tem letu sicer načrtuje še eno podobno odpravo. Poleg naštetih bi lahko proti Luni svoj pristajalnik poslalo podjetje Blue Origin, podjetje Astrobotic pa bo skušalo pristati s pristajalnikom Griffin (lani se je poskus pristanka s Peregrinom klavrno končal že kmalu po izstrelitvi).

Prvo zasebno odpravo bodo predvidoma februarja poslali proti Veneri. To je pravzaprav sploh prva komercialna odprava, namenjena raziskovanju drugega planeta. Venus Life Finder, v prevodu iskalec življenja na Veneri, je projekt vesoljskega podjetja Rocket Lab v sodelovanju s tehnološkim inštitutom v Massachusettsu. V ozračje Venere bo satelit spustil majhno sondo, da bo iskala organske molekule, ki bi lahko bile znak življenja.

Sonce bo prav tako dobilo dva nova robotska raziskovalca. Evropska vesoljska agencija (Esa) je skupaj s kitajsko akademijo za znanost pripravila satelit Smile ali raziskovalca povezave med sončevim vetrom ter magneto- in ionosfero. Kot pove že ime, bo glavni cilj odprave preučevanje nabitih sončevih delcev in njihovega vpliva na planetarno magnetno polje. Po navedbah Ese bo Smile celostno opazoval dogajanje, s čimer bo zapolnil veliko vrzel v znanosti o našem osončju. Satelit bo namreč utirjen v visoko eliptično tirnico okoli Zemlje, pri čemer se bo od planeta oddaljil kar 121.000 kilometrov. Nasa pa bo v orbito poslala satelit Punch ali polarimeter za raziskovanje korone in heliosfere, ki bo preučeval Sončevo atmosfero, da bi ugotovili, kako se oblikuje sončev veter. Šlo bo pravzaprav za konstelacijo štirih majhnih satelitov v nizkozemeljski orbiti.

Nasin vesoljski observatorij Spherex bo zbiral tudi podatke o molekulah, ki jih povezujemo z življenjem. FOTO: Bae Systems  

Nasa bo letos izstrelila še observatorij Spherex, gre za dveletno odpravo, ki bo raziskovala nebo v optični in bližnji infrardeči svetlobi. Astronomi bodo z misijo zbrali podatke o več kot 450 milijonih galaksij in več kot 100 milijonih zvezd v naši galaksiji. V naši galaksiji bo satelit iskal označevalce vode in organskih molekul, ki so bistvene za življenje, kot ga poznamo. Vesoljsko plovilo v velikosti avtomobila naj bi februarja izstrelili z raketo falcon 9.

Kitajska pa bo predvidoma maja pripravila izstrelitev odprave Tianwen 2, ki bo obiskala asteroid Kamo'oalewa (2016 HO3), ki je blizu Zemlje, in z njega odškrnila dragocene vzorce ter jih dostavila leta 2026. Sondi bo ostalo dovolj goriva, da bo odpotovala še do kometa 311P/Panstarrs. Kamo'oalewa je Zemljin kvazisatelit in ima premer od 40 do 100 metrov. Odprava bi lahko dokazala (ali ovrgla), da je asteroid pravzaprav del Lune, ki ga je v vesolje odvrglo po večjem trku v preteklosti.

Zelo pomembno je, da poznamo tudi naš planet. Ameriška in indijska vesoljska agencija sta pripravili odpravo Nisar za opazovanje ledu, Esa pa bo letos izstrelila odpravo Biomass za preučevanje gozdov in njihove vloge v kroženju ogljika. Raziskave bodo nadaljevale še številne druge odprave, nekaj pa se jih bo zaključilo, med temi je Juno. Raziskovalca Jupitra so izstrelili leta 2011, okoli plinskega velikana kroži od julija 2016. Septembra naj bi Juno pomahal v slovo in padel v Jupitrovo atmosfero, kjer ga čaka popolno uničenje.

Spremljali bomo tudi razvoj novih raket, spektakularne predstave gre pričakovati od Spacexovega starshipa, Blue Origin bo (že te dni) predstavil novo raketo new glenn, Rocket Lab naj bi premierno izstrelil raketo neutron, nemško podjetje Rocket Factory Augsburg pa RFA one …