Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

V oglaševanju imajo vse večjo vlogo vplivneži, tudi otroški

Uporaba otrok v oglaševanju pozitivno vpliva na potrošnikove preference. Vendar pa lahko kidfluencerstvo negativno vpliva na otrokov razvoj.
Pri nas je bolj razširjen sharenting: deljenje informacij o otroku na profilih staršev – vplivnežev. FOTO: Shutterstock
Pri nas je bolj razširjen sharenting: deljenje informacij o otroku na profilih staršev – vplivnežev. FOTO: Shutterstock
30. 6. 2024 | 05:00
16:17

V nadaljevanju preberite:

Otroško delo, povezano z izdelavo oblek za tekočim trakom, zahodna družba prepozna takoj, po drugi strani pa se ji pojavljanje otrok na družbenih omrežjih z namenom oglaševanja na prvi pogled ne zdi sporno. Vendar je tudi to delo, ki lahko negativno vpliva na otrokov razvoj. Pri nas kidfluencerjev ali otroških vplivnežev še ni zaznati, četudi se nekateri otroci snemajo med igranjem igric, kuhanjem, petjem. Bolj je razširjen tako imenovani sharenting, ko starši vplivneži delijo informacije o otroku na svojem profilu.

»Kidfluencerji, tako kot influencerji, delujejo na družbenih omrežjih, platformah, njihove profile pa praviloma upravljajo starši. Otroci do 13. leta niti ne bi smeli imeti svojih profilov. Ti otroci v svojem 'pristnem', 'avtentičnem' življenju, ki ga prikazujejo, uporabljajo različne izdelke, ki jih velike blagovne znamke tako tržijo. Igrajo se, denimo, z določenimi igračami, nosijo določena oblačila, jedo določeno hrano, v zameno pa dobijo bodisi finančno nadomestilo oziroma plačilo bodisi izdelke,« pojasnjuje doc. dr. Katarina Babnik s filozofske fakultete v Ljubljani.

Gre torej za otroke, kot jo dopolni prof. dr. Klement Podnar s katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na fakulteti za družbene vede, ki sodelujejo pri ustvarjanju in izmenjavi privlačnih vizualnih vsebin na priljubljenih platformah družbenih medijev, kot so youtube, instagram, predvsem pa tiktok. »Če so to otroci, ki so mlajši od 13 let, to pomeni, da to počnejo s privoljenjem staršev, kar odpira številna vprašanja o vlogi, odgovornosti pa tudi motivih staršev.«

Četudi so se otroci v raznih reklamah, oglasih pojavljali že pred desetletjem oziroma stoletjem, je treba pomisliti predvsem, kaj to pomeni za njihov razvoj. Eden od spornih vidikov je gotovo deljenje prevelike količine informacij o otroku na spletu, na kar opozarjajo tudi na Safe.si. Nekoč je imel otrok »pravico do pozabe«, če je naredil kaj nerodnega, neprimernega, danes pa je večkrat vse dokumentirano z videi, kar pomeni, da na spletu lahko ostane za vedno.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine