V Kopru bo kot v Atenah, na Kredarici pa kot na Krvavcu

»Leto 2021 si bomo zapomnili po rekordnih temperaturah blizu 50 stopinj Celzija v Kanadi, po močnih nalivih in smrtonosnih poplavah v Aziji ter Evropi in suši v delih Afrike in Južne Amerike. Klimatske spremembe in z vremenom povezana tveganja so imeli uničujoče vplive na posameznike in družbe na prav vsaki celini,« je minulo leto opisal prof. Petteri Taalas, generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije.

Prvič od začetka merjenja leta 1950 je avgusta na najvišjem vrhu grenlandske ledene plošče, približno 3200 metrov nad morsko gladino, deževalo. Kar devet ur so tam po poročanju Timesa temperature vztrajale nad lediščem. Temperature na Grenlandiji so dosegle tudi 18 stopinj Celzija in v treh dneh se je po ocenah na njeno ledeno površje zlilo sedem milijard ton vode, je objavil časnik.

Na Grenlandiji in Antarktiki se led tali šestkrat hitreje kot leta 1992

»Ekstremni vremenski dogodki so nova norma,« je poudaril Taalas ob podatku, da je bilo leto 2021 sedmo najtoplejše v merjeni zgodovini, in kot je še pristavil, obstaja cela gora znanstvenih dokazov, da so nekateri tovrstni dogodki posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek.

Ob tem vemo, da se je od predindustrijske dobe do današnjega časa povprečna svetovna temperatura dvignila za približno 1,1 stopinje Celzija, pri čemer so se kopenski deli ogreli za 1,8 stopinje, severna, bolj kopenska polobla še nekoliko bolj kot južna, in sicer v povprečju za okoli 2,3 stopinje Celzija.

Premikanje klimatskih pasov

Kaj nas čaka in s kakšnimi izzivi se bomo srečevali že čez nekaj desetletij, ko se bo po predvidevanjih znanstvenikov ob trenutnih okoljskih zavezah ozračje ogrelo še za enkrat toliko, torej v našem delu sveta za skoraj pet stopinj v primerjavi s predindustrijsko dobo?

Dr. Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je predstavil preprost izračun: »Vemo, da se temperatura zraka v povprečju spremeni za 0,65 stopinje Celzija na vsakih sto višinskih metrov. Pri dveh stopinjah višji temperaturi v primerjavi s predindustrijsko dobo se torej pozimi v primeru padavin meja sneženja pomika za več kot 300 metrov višje.« Ta sprememba se v Sloveniji že dobro vidi, tako v nižinah kot v sredogorju imamo manj dni s snežno odejo, kot jih je bilo v preteklosti.

Na ekstremno vreme naša infrastruktura ni pripravljena

Če se bo ozračje segrelo za štiri do 4,8 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, se bodo vremenske razmere premaknile za 600 do 800 metrov nadmorske višine.

»Povedano drugače, na Kredarici bo klima enaka, kot je bila pred sto leti na Krvavcu. Klimatski pasovi bi se premaknili za skoraj tisoč kilometrov severneje, kar pomeni, da bi pristaniška mesta v severnem Sredozemlju imela podobno klimo, kot jo imajo danes tista v južnem Sredozemlju. Ne vem, ali si predstavljamo, kakšna je razlika v klimi v Kopru in Atenah,« je opozoril Zaplotnik in ob tem spomnil na območja, kjer imajo že zdaj mejne možnosti za kmetijstvo. In niso tam nekje daleč, ampak v Evropi. Na primer osrednji del Iberskega polotoka, Sicilija, deli Apeninskega polotoka.

Ljudje bodo v prihodnje močno občutili še eno posledico segrevanja ozračja, in sicer težje ohlajanje telesa. Kar je življenjskega pomena, je poudaril Zaplotnik in spomnil na povečano umrljivost v času vročinskih valov. V Franciji so med vročinskim valom leta 2003 zabeležili nekajkrat višje dnevne vrednosti presežnih smrti kot v najhujšem valu covida-19.

Temperatura mokrega termometra

Človek za preživetje mora vzdrževati telesno temperaturo okrog 36,5 stopinje Celzija. Ker človeški metabolizem generira približno sto vatov energije, se mora telo nenehno ohlajati. V normalnih razmerah se odvečna toplota odvede iz telesa s konvekcijo (toploto odvaja zrak, ki se premika po površini naše kože), s sevanjem, prevajanjem (če se nečesa dotikamo) ter dihanjem.

Primerjava grafik kaže premik klimatskega pasu (označeno s pikami) s povprečno letno temperaturo od 17 do 18 stopinj Celzija za približno 500 kilometrov proti severu v 40 letih. VIR: Žiga Zaplotnik, na podlagi reanaliz vremena ERA5, ECMWF

Z višanjem temperature zraka lahko odvajanje toplote pospešimo s povečanjem kroženja zraka, priklopimo ventilator. Poleg tega se telo začne potiti, in sicer mora za odvajanje sto vatov toplote iz kože izhlapevati 2,6 grama potu na minuto. Na območjih s suhim zrakom je izhlapevanje enostavnejše, zato se telo lahko ohlaja tudi pri nekoliko višji zračni temperaturi.

Primerjava grafik kaže premik klimatskega pasu (označeno s pikami) s povprečno letno temperaturo 17–18 stopinj Celzija za približno 500 kilometrov proti severu v 40 letih. Vir: Žiga Zaplotnik, na podlagi reanaliz vremena ERA5, ECMWF

Težava nastane, če temperatura zraka doseže temperaturo človeškega telesa, zračna vlaga pa je na meji rosišča. Takrat potenje ni mogoče in telesna temperatura se povečuje, telo doživi vročinski udar, kar lahko vodi v smrt. Pomembna je torej kombinacija temperature in vlažnosti zraka, kar meri temperatura mokrega termometra.

Če ta pokaže nad 35 stopinj Celzija, se niti golo telo zdravega človeka, v senci, v mirovanju, pri popolni ventilaciji ni zmožno zadostno ohlajati z znojenjem. Če na nekem območju temperatura mokrega termometra nad približno 30 stopinj Celzija postane stalnica, je vprašanje, ali bo območje še naseljivo za človeka. »Raziskave o tem, kako blizu teh meja smo, še niso dokončno potrjene, so pa skrb vzbujajoče,« je na twitterju zapisal Andrew Dessler, podnebni znanstvenik in profesor na teksaški univerzi A & M.

Slovenska obala že z izkušnjami

Meritve kažejo, da smo v Sloveniji, predvsem v Primorju, mejo 30 stopinj včasih tudi že dosegli, je poudaril Žiga Zaplotnik in opozoril, da so to veliko večje vrednosti, kot so kazale simulacije klimatskih modelov v preteklosti. Pričakuje, da bo v prihodnje, ko se bodo temperature mokrega termometra še zvišale, marsikatero območje na svetu za nekaj dni ali tednov na leto na meji človeške naseljivosti.

»Na nekaterih območjih, kot so deli indijske podceline, ekvatorialne Afrike in Amazonije ter Kitajsko nižavje, pa visoke temperature ne bodo dopuščale, da bi se ljudje zadrževali na prostem, kaj šele da bi delali. To se bo najprej pokazalo na delovni storilnosti, če bi dosegli ekstremne vročinske valove, pa tudi na zdravju, hospitalizacijah,« je poudaril Zaplotnik.

Če bi se uresničili skrajni scenariji globalnega ogrevanja za sedem ali osem stopinj Celzija, pa je mogoče z gotovostjo trditi, da niželežeči tropski in subtropski predeli Zemlje ne bodo več naseljivi za človeka.

Opozoril je še, da so temperaturne meje toplotnega termometra še nižje za starejše ljudi in otroke ter kronične bolnike.