Uspešni raziskovalec rdečega planeta

Satelit Mars Global Surveyor je na svoji odpravi iz orbite prečesal površje in ozračje Marsa, poškilil pa je tudi pod njegovo površje. Z občutljivo kamero je zbral kopico podatkov o vremenu in zaznal, kako se oblikujejo prašni vrtinci. Ti se pojavljajo predvsem od začetka pomladi do sredine jeseni.

Prispeval je tudi k razumevanju vzorcev na samem površju. Dokumentiral je struge in tako podal dokaze, da je nekoč na Marsu tekla tekoča voda. Z magnetometrom je potrdil, da globalnega magnetnega polja ni več, da pa se pojavljajo posamezni žepi.

Ena prvih tarč kamer po utirjenju satelita v orbito je bil »Obraz Marsa«, ki ga je julija 1976 iz orbite posnel Viking 1. Igra senc je namreč izrisala človeški obraz, zaradi katerega so se sprožile številne teorije zarote. Satelit je območje Cydonia preletel in slikal aprila 1998 ter potrdil, da je vse skupaj igra narave. Med prvimi tarčami so bila tudi območja, kjer sta pristala Vikinga.

Prvi, ki je zares uspešno pristal na Marsu

Poleg raziskovalnega dela je imel satelit pomembno vlogo tudi za uspešnost drugih odprav. Leta 2006 je pripomogel, da se je v orbito pravilno utiril še zdaj delujoči Mars Reconnaissance Orbiter, in bil je podporni satelit za vozeča dvojčka Spirit in Opportunity. Iz orbite je zaznal mineral hematit, ki pogosto nastaja v usedlinah stoječe vode, zato so Opportunity tudi poslali na območje, bogato s hematitom. Legendarni rover je našel kroglice hematita nedaleč od kraja pristanka na ravnici Meridiani Planum. Posnetke površja so uporabili tudi za določevanje točk pristankov za pristajalnik Phoenix leta 2007 in rover Curiosity 2009.

Prav tako je preučeval Fobos, eno izmed dveh nepravilno oblikovanih lun. Na podlagi posnetkov so ugotovili, da je lunica prekrita s približno meter debelo plastjo prašnega materiala, ki je nastal in se nazaj na površje posedal v milijonih letih, kolikor lunico že bombardirajo meteoroidi. Z njegovimi podatki so znanstveniki lahko izdelali prvi tridimenzionalni model ledu na severnem polu, prav tako je posnel južni pol.

Satelit je zdržal štirikrat dlje od pričakovane življenjske dobe, nato pa so mu 2. novembra 2006 poslali rutinska navodila za obračanje solarnih panelov. Uspelo mu je še sporočiti več napak, nato pa je obmolknil. Satelit se je napačno orientiral in eno izmed baterij neposredno obrnil proti soncu, zato se je pregrela, kar je privedlo do hitrega propada baterij. Pri Nasi so se dlje časa trudili, da bi vzpostavili stik, a satelit se ni več oglasil.