Umrla srbska virologinja, ki je izolirala virus črnih koz

Ana Gligić je svojo kariero oblikovala z neprekinjenim izboljševanjem znanstvenih metod, kar je prispevalo k razvoju jugoslovanske javnozdravstvene politike in globalnemu razumevanju virologije. Njena zapuščina ostaja neprecenljiva, saj so njeni prispevki k zdravju in znanosti presegle meje Jugoslavije in postali del svetovne dediščine.

Umrla je v Beogradu v starosti 91 let. S svojim ključnim prispevkom k zajezitvi epidemije črnih koz v Jugoslaviji leta 1972 je postala ena najpomembnejših strokovnjakinj na področju virologije. Njeno življenjsko delo je bilo osredotočeno na proučevanje virusov in razvoj diagnostičnih metod, njen vpliv na znanstveno skupnost pa je bil velik tako v Jugoslaviji kot širše piše N1 Srbija.

Rodila se je 6. avgusta 1934 v vasi Ćeralija pri Podravski Slatini v takratni Kraljevini Jugoslaviji. Med drugo svetovno vojno je izgubila številne družinske člane. Šolanje je začela v Virovitici, kjer je leta 1953 zaključila klasično gimnazijo, leta 1959 pa diplomirala iz biologije na Naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu.

Po končani študijski poti je delala kot pripravnica na področju virologije na Inštitutu za javno zdravje Dr. Milan Jovanović Batut, pozneje pa se pridružila novoustanovljenemu Inštitutu za imunologijo in virusologijo Torlak.

Gligićeva je svojo strokovno pot nadgradila z izobraževanjem v tujini. Leta 1968 je v prestižnih evropskih laboratorijih, kot so Londonski referenčni laboratorij za viruse in Inštitut za tropsko medicino v Münchenu, specializirala diagnostiko črnih koz.

Leta 1966 je postala vodja Jugoslovanskega nacionalnega laboratorija za črne koze, virusne hemoragične mrzlice in vektorske bolezni, kar je zaznamovalo njen karierni vrhunec v virologiji.

Epidemija črnih koz, ki je leta 1972 izbruhnila v Jugoslaviji, je bila ključen trenutek v njenem znanstvenem delu. Gligićeva je bila odgovorna za izolacijo virusa, ki je bil kasneje uničen v laboratoriju Torlak. Metoda uničenja virusa, ki jo je osebno vodila, je postala ključna za zajezitev epidemije, ki je terjala življenje štiridesetih ljudi.

Poleg tega je Gligićeva leta 1967 kot prva na svetu izolirala in opisala virus Marburg. Njena raziskovanja so obsegala tudi hemoragične mrzlice, ki so se pojavile v 80. in 90. letih 20. stoletja.

Kljub upokojitvi je ostala aktivna v znanstveni skupnosti, še posebej med pandemijo koronavirusa, ko je s strokovnimi nasveti opozarjala javnost na pomen cepljenja in zaščite pred nalezljivimi boleznimi.