Tudi Slovenija je lahko zgodba o uspehu

Evropski svet za inovacije (EIC), ki je bil ustanovljen v okviru programa Obzorje, razpolaga s proračunom v višini 10,1 milijarde evrov. Glavni cilj sveta je podpiranje visokotehnoloških inovacij v Evropi, od zgodnjih raziskav do uvajanja na trg.

Kot je ob nedavnem obisku v Sloveniji poudaril dr. Michiel Scheffer, predsednik upravnega odbora EIC, je Evropa še vedno vodilna v svetu znanosti in raziskavah, ni pa najbolj uspešna pri pretvarjanju tega znanja v zagonska podjetja in gospodarsko dejavnost. ZDA in Kitajska, druga dva velika gospodarska bloka, imata veliko bolj koherentne notranje trge. Evropa ima potencial, možnosti financiranja pa kljub enotnemu trgu ostajajo razdrobljene. EIC ima odličen evalvacijski sistem in program financiranja in želi ustvariti enoten trg za tvegani kapital. Pri tem pa je pomembno, da v posamezni državi obstajajo tudi instrumenti, ki spodbujajo prijave na tovrstne razpise in uspešne inovacijske projekte, je pojasnil.

EIC med drugim omogoča, da se z ustreznimi instrumenti za spodbujanje podjetništva in inovacij na nacionalni ravni podjetja lahko uvrstijo neposredno v drugo fazo izbora na evropski ravni. Slovenija je ena redkih držav, ki tega instrumenta še nimajo, in je pri razpisih EIC med manj uspešnimi. Kot je zagotovil dr. Jure Gašparič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, naj bi ustrezen sistem dobili letos.

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) kot univerzalna pravna naslednica Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) deluje od 11. maja 2023. Agencija je od Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije prevzela dejavnost na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Dr. Špela Stres, direktorica Arisa, je med drugim tudi članica upravnega odbora EIC.

Prva milijarda

Programi Evropskega sveta za inovacije so namenjeni podpori najbolj prodornih inovacij oziroma inovacijskih projektov, da bi zagotovili ustrezne oblike financiranja in podpornih storitev za učinkovito pretvorbo teh inovacij v tržne produkte. Usmerjeni so tudi v zelo tvegane projekte, ki na trgu zato ne morejo pridobiti drugih oblik financiranja, izkazujejo pa velik potencial za uspeh na globalni ravni. V teku je nov val inovacij, to so globoke tehnološke inovacije, ki temeljijo na vrhunski znanosti, tehnologiji in inženirstvu, ki pogosto združujejo napredek v fizični, biološki in digitalni sferi s potencialom za zagotavljanje rešitev za številne globalne izzive, s katerimi se spoprijemamo.

EIC podpira najbolj obetavna globokotehnološka zagonska podjetja v Evropi s povečanjem obsega njihovih prodornih inovacij prek sklada, ki je kombinacija javnih nepovratnih sredstev in naložb potrpežljivega kapitala. Sklad naj bi postal največji vlagatelj v globoko tehnologijo v zgodnji fazi v Evropi – s proračunom v višini 10 milijard evrov, da bi pridobil od 30 do 50 milijard evrov od drugih zasebnih vlagateljev. Podjetja EIC izbira po strogem postopku ocenjevanja komisij, ki jih sestavljajo zunanji strokovnjaki, nato pa vlogo pregleda še Evropska investicijska banka, ki deluje kot investicijski svetovalec sklada. Po odobritvi naložb imajo podjetja običajno do 12 mesecev časa, da s podporo EIC najdejo soinvestitorje.

Evropska komisija je sredi novembra lani objavila, da je sklad Evropskega sveta za inovacije, odkar je začel delovati septembra 2022, odobril skoraj milijardo evrov naložb v globokotehnološka podjetja. »S tem smo zelo blizu temu, da postanemo največji sklad za globoko tehnologijo na svetu,« je dejal Michiel Scheffer in dodal: »Po drugi strani pa na ta način le 0,02 odstotka podjetij v Evropi prejme nepovratna sredstva, kar je malo tudi v smislu regionalnega gospodarskega učinka.«

Sistemi financiranja EIC

EIC, podobno kot javnosti bolj znani Evropski raziskovalni svet (ERC), pozna različne programe financiranja, s katerimi želijo podpreti vizionarske podjetnike oziroma podjetnike, ki so, kot je dejal Scheffer, pripravljeni trpeti, da nekam pridejo. EIC je do zdaj sofinanciral projekte več kot 460 podjetij.

EIC iskalec (Pathfinder) je namenjen financiranju zgodnjih stopenj razvoja (TRL 1–4) novih »prebojnih« tehnologij in rešitev, ki imajo potencial postavljanja novih standardov in oblikovanja novih trgov (angl. market creating). Za oblikovanje projektne prijave mora biti vzpostavljen konzorcij najmanj treh partnerjev (lahko so to inštituti ali gospodarski subjekti) iz treh držav. Predvideno je sofinanciranje v višini treh milijonov evrov nepovratnih sredstev.

EIC prehod (Transition) je zasnovan kot vmesna stopnja med programoma Iskalec in Pospeševalec. Usmerjen je v projekte, ki so na prejšnji stopnji pokazali velik potencial, da postanejo uspešni tržni produkti. Podpora je namenjena stopnjam razvoja TRL 4–6, prijavijo pa se lahko posamezni prijavitelji ali manjši konzorciji (do pet članov). Sofinanciranje je predvideno v obliki nepovratnih sredstev do 2,5 milijona evrov.

EIC pospeševalec (Accelerator) pa je usmerjen v projekte na stopnji razvoja TRL 6–9. Predvidena je samostojna prijava malih in srednje velikih podjetij oziroma izjemoma »small midcaps« (podjetja z največ 500 zaposlenimi). Financiranje predvideva nepovratna sredstva v višini do 2,5 milijona evrov in pa lastniško investicijo do 15 milijonov evrov.

Slabo slovensko črpanje

Kot je priznal dr. Igor Milek z nacionalne kontaktne točke za EIC, slovenski raziskovalci in inovatorji niso najbolj uspešni pri pridobivanju sredstev v okviru financiranj, ki jih ta svet ponuja. »Slika ni ravno lepa. V zadnjih treh letih, odkar deluje popolnoma razvit EIC, imamo samo štiri uspešne koordinatorske projekte na vseh treh nivojih financiranja; v Iskalcu dva, enega v Prehodu in enega v Pospeševalcu. Vsi ti koordinatorji prihajajo z inštitutov,« je bil konkreten Milek.

Dosedanji vpliv Evropskega sveta za inovacije na inovacijski ekosistem v Sloveniji je tako razmeroma majhen. Razlog za to gre iskati tudi v tem, da pri nas nimamo načina lastniškega financiranja, kot ga pozna EIC.

Naložbe tveganega kapitala so tudi sicer v Evropi na splošno precej manjše kot v ZDA. Slovenija tako še zdaleč ni edina evropska država, ki se spopada s težavami v okviru financiranja EIC. Michiel Scheffer je kot odgovor na vprašanje, kaj zavira evropske inovacije, opozoril na pomanjkanje izmenjave znanja. Težava je tudi v tem, da obstajajo številni nacionalni in lokalni ekosistemi, ki so razdrobljeni na evropski ravni. Pomembno se mu zdi še povezovanje na ravni regij. »Zelo malo nizozemskih skladov tveganega kapitala bi vlagalo v Sloveniji. Ni verjetno, da bo portugalski startup investiral na Hrvaškem ali da bi grški startup investiral v nemškega ali nemški v grškega. Eden od mojih ciljev je pomagati ustvariti evropski sistem, v katerem bi družbe tveganega kapitala vlagale po vsem svetu.«

Jure Gašparič je ob tem opozoril, da Slovenija trenutno prenavlja svoj ekosistem. »Znotraj agencije Aris gradimo svoj inovacijski steber po načelih EIC. Razviti nameravamo bolj ali manj enake mehanizme (Iskalec, Prehod in Pospeševalec) in postaviti sistem, ki bo primerljiv z EIC.«

Tudi Špela Stres, direktorica Arisa, je poudarila, da so imeli v prvih pilotnih fazah EIC zelo visok odstotek prijav, nato pa je število prijav močno upadlo, saj vloge niso bile uspešne. »V Sloveniji imamo zelo dobre elemente, a ti niso povezani v koherentno podporno okolje,« ugotavlja. Prepričana je, da bi pozitivno stališče lahko dosegli tudi prek medijev, s tem, da ne bi govorili le o neuspehih, temveč da bi izpostavili pozitivne vzornike. »Imamo Aleksandro Lobnik, Matijo Gatala in Tomaža Bizjaka, Tomaža Karčnika, Marka Pleška. Imamo več pozitivnih primerov ljudi, ki so nekam šli, nekaj naredili in uspeli. To bi morali popularizirati, namesto da govorimo predvsem o neuspehih.«

Michiel Scheffer je slovenskim interesentom svetoval, naj, preden se prijavijo na razpis EIC, zberejo čim več informacij, med drugim pri podjetjih, ki so bila pri prijavi uspešna. »Poglejte tudi znotraj evropskega omrežja,« se glasi njegov nasvet. So regije v Evropi, ki jim je uspelo pravilno investirati sredstva in ustvariti mrežo startupov. To so denimo mesta Eindhoven, Grenoble in Talin. Na regionalni ravni vsekakor obstajajo zgodbe o uspehu. Tudi Slovenija je lahko zgodba o uspehu.