Teleskopi so kot otroci

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Uporabljam teleskope na Zemlji in tiste, ki smo jih izstrelili v vesolje. Izbrati najljubšega je podobno, ko če bi moral človek izbrati najljubšega otroka. Vse imam rada. Moji otroci pri delu so Hubblov in Spitzerjev vesoljski teleskop in Keckova teleskopa na Havajih. Smo pa v pričakovanju še enega – vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, ki ga bodo izstrelili predvidoma oktobra prihodnje leto.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem vesolje, bolj natančno se ukvarjam z raziskovanjem lastnosti temne snovi in z nastankom prvih galaksij. Iz teh prvih galaksij je potem nastala tudi naša, Mlečna cesta.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Koronavirus mi je prekrižal načrte, ker so otežena opazovanja. Ampak vseeno sem vesela, ker lahko delamo na daljavo, računalniki kljub virusu pridno računajo. Imam službo in ne skrbi me preveč za prihodnost, kar je v današnjih časih veliko olajšanje.
 

Zakaj imate radi znanost?

Znanost nima političnega nazora in se ne ozira na ljudi, ampak razloži stvari takšne, kot so, neposredno in brez olepšanja. In prav znanost je tista, ki nam omogoča največji napredek.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Vse temeljne raziskave, bodisi v medicini, fiziki, biologiji, astronomiji, v kulturi, športu, prinesejo napredek. Zamislite si, kaj bi bilo, če bi tistim lončarjem v Mezopotamiji, ki so izumili kolo, rekli, naj nehajo, ker je to samo za okras in ne prinese koristi. Astronomi so že izumili digitalne kamere (prav te, ki jih imajo bralci v telefonu), wifi ... Moje delo pa bo, tako upam, prineslo veliko navdušenih mladih raziskovalcev, ki bodo spremenili svet.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Če verjamete ali ne, to sem vedela že, ko sem imela sedem let in sva z očetom opazovala nočno nebo ali pa mi je razložil kakšen naravni pojav. Učitelji so tisti, na katerih svet stoji, in tega se premalo zavedamo.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg raziskav si želim tudi sama navdušiti študente in učence za znanost. Veliko predavam in vedno skušam ljudem fiziko približati. Poučujem tudi predmet, pri katerem se pogovarjamo o fiziki smučanja, potapljanja, kolesarjenja. Ogromno fizike uporabljamo v vsakdanjem življenju, in pogled na naravo postane bolj zanimiv, ko nekatere stvari razumemo. Fizika tako ni težka in nerazumljiva, potreben je samo dober pristop.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da prepozna potencial v prihodnjih projektih in da zna peljati znanost naprej. Ob tem pa mora biti še dober mentor in komunikator. To so lastnosti, ki si kar malo nasprotujejo.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Upam, da bo to odkritje temne snovi. Ta sestavlja kar četrtino celotnega vesolja, pa še danes ne vemo, kakšna je. Pa tudi od Webbovega teleskopa si obetamo opazovanja, ki bodo spremenila naše predstave o nastanku prvih galaksij.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Verjetno vas bom razočarala, ampak odgovor je ne. Rada imam našo ljubo Slovenijo in svet, na Marsu pa ni ne smučanja ne gorskega kolesarjenja. To bi res pogrešala.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsekakor na obnovljiv vir energije, skoraj prepričana sem, da bodo to sončne celice. Sonce bo živelo še dolgo, sedem do osem milijard let. In njegovo energijo znamo uporabiti, samo ugotoviti moramo, kako to narediti na način, prijazen do okolja, brez odpadnih baterij. Morda se bomo pa kaj novega naučili o fuziji, to je zlivanju jeder, ki je tudi vir energije za samo Sonce.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Verjetno kar s svojim mentorjem doktorata, da se mu zahvalim za vse, kar sem dosegla. Čeprav sem ženska in zanj iz tuje države, me je vedno podpiral in nikoli ni delal razlik v naši raziskovalni skupini. Je enkraten mentor, na žalost sem kasneje spoznala, da niso vsi takšni. Omogočil mi je izjemno temo za doktorat, ki sem jo nadgradila s svojimi najuspešnejšimi raziskavami o temni snovi.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Predvsem priporočam, da ne posegajo po dvomljivih informacijah z družbenih omrežij, ampak naj si preberejo novice v znanstvenih člankih ali pa vsaj v verodostojnih medijih. To je danes najbolj pomembno, saj je na spletu ogromno slabih informacij. Če omenim samo tisto, da je Zemlja ploščata. Prav grozljivo je, čemu vse bralci danes verjamejo. Moramo pa se zavedati, da nihče ni imun. Vest, da so se v Benetkah spet pojavili delfini, so kasneje gladko ovrgli, pa sem tudi jaz upala, da je resnična.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Smo samo majhen nezanimiv planet na obrobju galaksije, ki prav tako ni nič posebnega. Ampak to še ne pomeni, da nam ga ni treba varovati, saj bi do naslednjega planeta, ki ima na površju razmere za tekočo vodo, tudi z današnjo najboljšo tehnologijo pot trajala več 10.000 let. V eno smer. Komunikacija z Zemljo pa bi se vrnila na čas dolgo pred pisemskimi pošiljkami. ET vesoljček bi klical domov in na odgovor čakal dolgih osem ur.

–––––––
Dr. Maruša Bradač je profesorica na oddelku za fiziko in astronomijo na univerzi v Davisu (University of California). Proučuje lastnosti temne snovi in prve galaksije, ki so nastale v vesolju, je vodja več velikih opazovalnih projektov na največjih observatorijih in satelitih.