
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nasini astronavti Nick Hague, Sunita Williams in Butch Wilmore ter ruski kozmonavt Aleksander Gorbunov so mednarodni vesoljski postaji pomahali v slovo, se namestili v Spacexov dragon in so trenutno na poti na Zemljo. S kapsulo bodo po dobrih 17 urah poleta ob obalo Floride pljusknili predvidoma sredi noči.
Za Hagua in Gorbunova je bilo to slovo povsem pričakovano, na postajo sta prispela septembra lani na redni odpravi Crew 9, ki pa je bila vseeno nekoliko posebna. V plovilu za štiri sta bila namreč sama, dva sedeža pa sta ostala prazna za Williamsovo in Wilmora, ki se tako končno vračata na trdna tla. Na postaji bi morala ostati do deset dni, a se je oprava podaljšala na kar devet mesecev.
Na postajo sta prispela junija lani, ko sta se tja pripeljala z Boeingovim testnim vesoljskim plovilom starliner, za katero je bil to prvi polet s posadko. In ta ni tekel, kot so upali tako pri Boeingu kot pri Nasi. Starliner je na poti doživel kopico tehničnih težav, sledilo je več tednov testiranj in ugibanj, ali je plovilo dovolj varno in kako se bosta astronavta vrnila domov. Nasa, ki že ima grenke spomine, ker so prezrli opozorila o varnosti plovil, je na koncu sklenila, da se starliner vrne domov prazen, »ujeta« astronavta pa se bosta nato v redni rotaciji vrnila z dragonom odprave Crew 9. Praviloma sicer velja, da se astronavti in kozmonavti na tla vrnejo z istim plovilom, s katerim pridejo na postajo.
Tako pri Nasi kot sama astronavta so vseskozi ponavljali, da nista ujeta, da normalno delujeta v ekipi preostalih. »Ne počutiva se zapuščena, niti da sva obtičala. Razumem, zakaj drugi morda tako mislijo,« je pokomentiral Wilmore. Tako on kot njegova kolegica slovensko-indijskih korenin sta poudarjala, da so astronavti pripravljeni na vse, tudi na velike spremembe načrtov.
Na postajo so v nedeljo na redni odpravi prispeli ameriški astronavtki Anne McClain in Nichole Ayers, Japonec Takuja Oniši in ruski kozmonavt Kiril Peskov. Tako so si lahko predali posle in dragon s posadko Crew 9 se je ob 6.05 po srednjeevropskem času ločil od ISS.
Na postaji so sicer še Nasin astronavt Don Pettit in kozmonavta ruske agencije Roskozmos Aleksej Ovčinin in Ivan Vagner. Od nje se bodo poslovili predvidoma aprila in se namestili v zanesljivi sojuz, ki s pomočjo padal pristaja na trdnih tleh v kazahstanski puščavi. Tudi oni morajo seveda počakati na prihod nove posadke: s sojuzom MS-27 se bodo čez nekaj tednov na ISS pripeljali Nasin astronavt Jonny Kim in kozmonavta Sergej Rizhikov in Aleksej Zubricki.
Sunita Williams in Barry Wilmore sicer nista podrla nobenega rekorda v bivanju na postaji. Ameriški astronavt Frank Rubio je denimo leta 2023 na krovu ISS preživel 371 dni namesto šestih mesecev, kot je bilo načrtovano, in sicer zaradi puščanja hladilne tekočine na krovu plovila, predvidenega za njegovo vrnitev. Najdlje pa sta na ISS neprekinjeno bivala ruska kozmonavta Oleg Kononenko in Nikolaj Čub. Po 374 dneh sta se septembra lani vrnila na Zemljo v kapsuli sojuz MS-25 skupaj z ameriško astronavtko Tracy Dyson.
Tudi sicer imajo prvo mesto na lestvici najdaljšega bivanja v vesolju v rokah Rusi, natančneje zdaj že pokojni kozmonavt Valerij Poljakov. Na vesoljski postaji Mir je nepretrgoma preživel kar 437 dni.
Dolgotrajno bivanje v breztežnostnem prostoru ima velike posledice na telo, med drugim se zmanjšata kostna gostota in mišična masa, prerazporedijo se telesne tekočine, večina poroča o težavah z očmi. Vplive breztežnosti in načine, kako jih preprečiti, preučujejo tudi slovenski raziskovalci.
Komentarji