Študentom nagrade dr. Uroša Seljaka

Podelili nagrade dr. Uroša Seljaka

Na Univerzi v Ljubljani (UL) so že drugič podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov prve in druge stopnje študija v Sloveniji. Namen nagrad so spodbujanje znanstvenih objav študentk in študentov in še večje vključevanje v raziskovalno delo ter spodbujanje mentoriranja študentk, študentov.

Nagrado so letos prejeli Jakob Božič s Fakultete za računalništvo in informatiko UL, Miha Papič s Fakultete za matematiko in fiziko UL ter Peter Šujica s Pravne fakultete UL. Pohvalo za znanstveno objavo študentov prve in druge stopnje so prejeli Tina Cimperman s Fakultete za elektrotehniko UL, Jan Otoničar z Biotehniške fakultete in Žiga Trojer s Fakultete za računalništvo in informatiko UL.

Dr. Uroš Seljak, profesor na Oddelku za fiziko na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley, alumen Univerze v Ljubljani in mentor na Ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji – Asef, je leta 2021 prejel prestižno nagrado Gruberjeve fundacije Univerze Yale za ključen prispevek k raziskavam v kozmologiji. S svojim delom nagrade – 150.000 ameriškimi dolarji (143.000 evri) – je ustanovil nagradni dobrodelni sklad za študente prve in druge stopnje, s katerim v obliki nagrade dr. Uroša Seljaka v znesku 10.000 ameriških dolarjev (9500 evrov) vsako leto podpre najboljše znanstvene objave slovenskih študentk in študentov, ne glede na to, na katerem slovenskem visokošolskem zavodu študirajo.

Rešujemo vprašanja obstoja, rojstva in smrti vesolja

Dr. Seljak se podelitve nagrad ni mogel udeležiti v živo, zato je navzoče pozdravil v videonagovoru. »Sam koncept nagrade izhaja iz ideje, da je treba podpirati raziskovanje že na dodiplomski ravni, saj se tam prvič ustvarjajo zametki raziskovanja, ki se s pomočjo mentorjev lahko zelo poglobijo. Ta koncept je v Ameriki že zelo razvit in zanimalo me je, ali bi ga bilo treba spodbuditi tudi v Sloveniji. Raziskovanje je strast, in prej ko se ga lotiš, prej lahko ugotoviš, da je zelo zanimivo početje, ki lahko vodi v vseživljenjsko raziskovanje,« je pojasnil.

Pri raziskavi sodelovala tudi slovenska strokovnjaka

Prestižna revija Nature Communications je objavila članek Experimental and theoretical model for the origin of coiling of cellular protrusions around fibers (Eksperimentalni in teoretični modeli ovijanja celičnih izrastkov okoli vlaken), pri katerem sta sodelovala člana fakultete za elektrotehniko doc. dr. Samo Penič in prof. dr. Aleš Iglič. Teoretični del članka temelji na uporabi simulacijskega programa Monte Carlo, ki so ga razvili člani skupine Laboratorija za fiziko na Fakulteti za elektrotehniko UL. Kot je pojasnil prof. dr. Iglič, izrastki na sprednjem robu celice igrajo pomembno vlogo pri celičnem širjenju in gibljivosti. »Nedavne eksperimentalne študije nakazujejo, da se ti membranski izrastki ovijajo okoli zunajceličnih valjastih vlaken. Vendar fizikalno razumevanje tega procesa ovijanja in mehanizmi, ki ga ženejo, še niso dobro razumljeni. V objavljenem delu je predstavljena kombinirana eksperimentalna in teoretična študija ovijanja membranskih celičnih izrastkov okoli zunajceličnih vlaken, ki imajo različno geometrijo presekov. V teoretičnem opisu ovijanja membrane okoli vlaken različnih presekov se upoštevajo aktivna sila zaradi aktinske polimerizacije, ki jo usmerja nehomogena porazdelitev ukrivljenih proteinov v celični membrani, pa tudi minimizacija upogibne energije membrane (Wb) ter vloga energije adhezije (WA) med membranskimi izrastki in površina zunajceličnih vlaken.«

Odprt nov razpis

Slovenska nacionalna komisija za Unesco in družba L'Oreal Adria sta odprli prijave na 18. razpis za štipendije L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti. Na razpis se vse do vključno 2. novembra lahko prijavijo mlade raziskovalke v zadnjem letu doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike ali medicine. Enkratno štipendijo v višini 5000 evrov je v 18 letih prejelo že 49 znanstvenic. Marca prihodnje leto se jim bodo pridružile še tri, ki bodo s svojim znanstvenim delom prepričale strokovno komisijo, so sporočili organizatorji natečaja. Kot so dodali, štipendije prispevajo k zmanjšanju neenakosti med ženskami in moškimi v znanosti ter podpirajo raziskovalno delo obetavnih mladih znanstvenic v Sloveniji. Čeprav se delež žensk v raziskovalni dejavnosti zadnja leta veča, je po podatkih Statističnega urada RS delež doktorantk še vedno najmanjši v tehniških in tehnoloških vedah, število raziskovalk pa ostaja približno polovico manjše od števila raziskovalcev, so poudarili. Kot so navedli, so zato programi, med njimi nacionalni program L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti, ki opozarjajo na pomen žensk v znanosti, zelo pomembni.

Prva kazen zaradi vesoljskih smeti

Tako je videti okolica našega planeta.

Ameriški urad za komunikacije (FCC) je izrekel prvo kazen podjetju, ki je kršilo pravila o upravljanju odsluženih satelitov. Po sodobnih smernicah morajo imeti vsa podjetja, ki v orbito nameščajo svoje satelite, načrt, kaj se bo z njimi zgodilo ob koncu delovanja: ali jih morajo umakniti v drugo, pokopališko orbito ali pa mora satelit sčasoma pasti v atmosfero, da izgori. To je odvisno od prvotne višine orbite, sateliti v nizkozemeljski orbiti lahko padejo v atmosfero, medtem ko sateliti v geostacionarni orbiti po odpravi odromajo v pokopališko orbito. Podjetje Dish Network mora plačati 143.000 evrov, ker niso ustrezno iztirili satelita Echostar-7. Izstrelili so ga leta 2002 v geostacionarno orbito (to je 36.000 kilometrov nad Zemljo). Podjetje se je strinjalo, da ga bodo nato dvignili še za 300 kilometrov v pokopališko orbito, kjer ne bo nevaren za delujoče satelite. Nato pa so lani pri podjetju ugotovili, da ima satelit precej malo goriva, vsekakor ne dovolj, da izvedejo prvotni načrt. Izteklo se je tako, da so ga dvignili le 122 kilometrov nad aktivno geostacionarno orbito. Tu pa je že nevaren za operativne satelite.

Stroški zaradi nastlane orbite naraščajo

New Horizons raziskuje naprej

Varčna sonda, ki je obletela Pluton in od blizu videla Kupierjev pas

Satelit New Horizons je leta 2015 poskrbel, da smo od blizu videli Plutona, štiri leta kasneje je obletel še Arrokotha, ki je uradno od Zemlje najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih je obiskalo človeško plovilo. Zdaj sonda potuje skozi Kuiperjev pas, skrivnostno območje na obrobju osončja. Sonda, ki je od nas oddaljena že več kot osem milijard kilometrov, se ozira za novo tarčo, mimo katere bi švignila in jo pobliže opazovala. Vendar tarče ni na vidiku.

Sonda New Horizons FOTO: Nasa  

V Kuiperjevem pasu so skupki kamenja in ledu, a niso tako zelo gosto posuti, da bi se New Horizons kar »zaletel« v njih, sondi pa tudi ne morejo po mili volji spreminjati poti. Pri Nasi so lani tako začeli glasneje govoriti, da bi odpravo sklenili in prihranili nekaj denarja za druge. Sledil je še glasnejši upor glavnih raziskovalcev pri odpravi in Nasa je nedavno sporočila, da je namenila sredstva za odpravo, ki se bo zdaj pri nizki operativnosti osredotočala na zbiranje heliofizičnih podatkov. »Sonda ima unikatno pozicijo v osončju, da bi lahko zbrala zanimive podatke o heliosferi,« je poudarila direktorica znanstvenih programov pri Nasi Nicola Fox. Tako so odpravo podaljšali vsaj do trenutka, ko bo New Horizons prepotoval celotni pas in ga zapustil, kar naj bi se zgodilo do konca leta 2029.