Sonda, ki je pomahala asteroidu in nato še kometu

Plovilo Deep space 1 je bilo demonstrativne narave in je bilo del Nasinega programa New Millennium (Novo tisočletje). Opremljeno je bilo z napredno kamero v vidni svetlobi in s spektrometri v ultravijoličnem in infrardečem valovanju MICAS, zmožno preučevanja kemične analize, zaznavanja velikosti in hitrosti nebesnega telesa ter analiziranja atmosfere. Z ionskim in elektronskim spektrometrom za plazmo, ki so ga v odpravi testirali, je plovilo preučevalo še sončev veter in sestavo kometove kome. Med preizkušanimi tehnologijami so bili še novi solarni paneli, ionski pogon na ksenon in komunikacijski sistem.

Deep space 1 so izstrelili oktobra 1998 z raketo delta, slabo leto kasneje se je približal osnovnemu cilju, to je asteroidu 9969 Braille. Imel je kar precej težav, najprej se je ponastavil v varno delovanje, a se je še pravočasno obudil, zaradi težav s sledenjem nebesnemu telesu glavni instrument MICAS ni bil usmerjen proti asteroidu, zato niso dobili nobene slike in drugih podatkov med približevanjem. Najmanjša oddaljenost od asteroida je bila 26 kilometrov (predvidevali so, da se bo asteroidu približal na le 240 metrov), ravno takrat se je MICAS tudi izklopil, tako da so dobili nekaj podatkov le iz instrumenta za plazmo. Med oddaljevanjem od asteroida je plovilu vendarle uspelo posneti nekaj fotografij, a že na oddaljenosti 14.000 kilometrov. Podatki niso bili najboljši, kljub temu so ugotovili, da je premer Brailla okoli 2,2 kilometra na najširšem delu in en kilometer na najožjem. Spektri pa so pokazali, da je podobne sestave kot asteroid Vesta, navajajo na spletni strani Nase.

Plovilo je imelo še dovolj goriva za podaljšek. Želeli so ga poslati h kometu Wilson-Harrington, nato še k Borrellyju, a je novembra 1999 odpovedal sistem za orientacijo po zvezdah. Tako so brez tega uspeli sondo poslali le h kometu Borrelly. Deep space je poletel skozi kometovo komo in se jedru približal na 2171 kilometrov. Oba glavna instrumenta sta tokrat delovala in sta poslala več posnetkov, ki so bili do takrat najboljši posnetki površja kometa. Decembra 2001 so sondo ugasnili, saj so uspešno stestirali novo tehnologijo. Sonda, ki zdaj kroži okoli Sonca, je Naso stala okoli 134 milijonov evrov. Kasneje je dobila sestrici Deep space 2, ki sta s pristajalnikom Mars Polar poleteli proti Marsu, a odprava je bila neuspešna.

Nesrečni pristajalnik, ki je treščil na južni pol