Galerija
Slovenski raziskovalec Jernej Ule do več kot dveh milijonov evrov za raziskave možganov
Ule bo s pomočjo sredstev ERC na Kemijskem inštitutu vzpostavil novo raziskovalno skupino.
Za dr. Jerneja Uleta je to že njegov tretji projekt ERC. Pred tem je projekt ERC pridobil na razpisu leta 2007 za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno pot, kasneje pa je bil uspešen še na razpisu 2013 za raziskovalce, ki utrjujejo svojo samostojno raziskovalno pot. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Slovenski raziskovalec Jernej Ule, ki deluje v Londonu, je pridobil projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce, ki ga bo gostil Kemijski inštitut. V projektu, za katerega je dobil 2,4 milijona evrov, bodo preučevali povezovanje molekul v možganih ter vpliv povezav na potek nevrodegenerativnih bolezni, kot je ALS.
Kot je povedal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh, je na razpis ERC Advanced grant 2018 za uveljavljene raziskovalce prispelo več kot 2050 prijav, izmed katerih je bilo za financiranje izbranih le 11 odstotkov, kar priča o pomembnem uspehu slovenskega raziskovalca.
Ule bo s pomočjo sredstev ERC na Kemijskem inštitutu vzpostavil novo raziskovalno skupino, v katero bo po Anderluhovih besedah vključenih približno šest do osem raziskovalcev z odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Del projekta se bo izvajal tudi na University College London (UCL).
Petletni projekt z naslovom RNP Dynamics bo raziskoval, kako regulacija molekul RNA prispeva k razvoju in delovanju možganov in kako napake pri tej regulaciji vodijo v nevrodegenerativne bolezni, kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS), je prek videokonference povedal slovenski raziskovalec in profesor molekularne nevroznanosti na UCL Ule.
Poleg tega bodo v projektu preučevali, kako napake v stikih med proteini in RNA poškodujejo delovanje nevronov in tako sprožijo bolezen ALS. To bo osnova za razvoj novih strategij za zdravljenje bolezni z uporabo molekul RNA.
Po Anderluhovih besedah gre za temeljni raziskovalni projekt, v katerem ne bodo razvili zdravila za ALS, bolje pa bodo razumeli razloge, zakaj ta bolezen nastane. Raziskave bodo temeljile na tehnikah, ki spremljajo celotne celične mreže stikov med molekulami, kar bo proizvedlo veliko količino podatkov. Ti podatki bodo nato osnova za računalniške analize, ki bodo iskale spremembe v stikih z molekulami, ki so ključne za dinamiko molekularnih kompleksov in s tem vodijo zgodnji razvoj možganov.
Raziskovalci Kemijskega inštituta bodo v projektu sodelovali predvsem na področju strukturne biokemije oziroma strukturne kemije in s tem pripomogli k razumevanju zgradbe in interakcije molekul ter na področju računalniškega modeliranja procesov, ki potekajo v molekulah v naših telesih.
Kot je povedal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh, je na razpis ERC Advanced grant 2018 za uveljavljene raziskovalce prispelo več kot 2050 prijav, izmed katerih je bilo za financiranje izbranih le 11 odstotkov, kar priča o pomembnem uspehu slovenskega raziskovalca.
Uletov projekt je deveti ERC projekt, ki se izvaja na raziskovalni organizaciji v Sloveniji in peti projekt v shemi za uveljavljene raziskovalce. Je drugi slovenski projekt ERC na Kemijskem inštitutu, prvega z naslovom MaCChines je lani pridobil Roman Jerala. Z drugim projektom ERC se Kemijski inštitut po uspešnosti na razpisih ERC izenačuje s Fakulteto za matematiko in fiziko, s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani in z Institutom Jožef Stefan. En projekt ERC so pridobili še na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ule bo s pomočjo sredstev ERC na Kemijskem inštitutu vzpostavil novo raziskovalno skupino, v katero bo po Anderluhovih besedah vključenih približno šest do osem raziskovalcev z odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Del projekta se bo izvajal tudi na University College London (UCL).
Preberite še:Iskanje stikala, ki sproži poškodbo nevronov
Kako 'kurirji' prenašajo sporočila med celicami
Kako 'kurirji' prenašajo sporočila med celicami
Petletni projekt z naslovom RNP Dynamics bo raziskoval, kako regulacija molekul RNA prispeva k razvoju in delovanju možganov in kako napake pri tej regulaciji vodijo v nevrodegenerativne bolezni, kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS), je prek videokonference povedal slovenski raziskovalec in profesor molekularne nevroznanosti na UCL Ule.
Poleg tega bodo v projektu preučevali, kako napake v stikih med proteini in RNA poškodujejo delovanje nevronov in tako sprožijo bolezen ALS. To bo osnova za razvoj novih strategij za zdravljenje bolezni z uporabo molekul RNA.
Po Anderluhovih besedah gre za temeljni raziskovalni projekt, v katerem ne bodo razvili zdravila za ALS, bolje pa bodo razumeli razloge, zakaj ta bolezen nastane. Raziskave bodo temeljile na tehnikah, ki spremljajo celotne celične mreže stikov med molekulami, kar bo proizvedlo veliko količino podatkov. Ti podatki bodo nato osnova za računalniške analize, ki bodo iskale spremembe v stikih z molekulami, ki so ključne za dinamiko molekularnih kompleksov in s tem vodijo zgodnji razvoj možganov.
Raziskovalci Kemijskega inštituta bodo v projektu sodelovali predvsem na področju strukturne biokemije oziroma strukturne kemije in s tem pripomogli k razumevanju zgradbe in interakcije molekul ter na področju računalniškega modeliranja procesov, ki potekajo v molekulah v naših telesih.
Slovenski raziskovalec Jernej Ule je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in nato doktoriral na Univerzi Rockefeller v New Yorku leta 2004. Leta 2006 je vzpostavil raziskovalno skupino v Angliji, najprej v Cambridgeu, zdaj pa je profesor molekularne nevroznanosti na UCL v Londonu ter vodi raziskovalno skupino na inštitutu Francis Crick.
Ukvarja se z vprašanjem, kako se tvorijo stiki med proteini in molekulami RNA in kako je to pomembno pri izražanju genov. Tekom svojega doktorata je razvil novo tehniko za ta namen, ki se ji reče CLIP, njegova skupina pa je nato razvila nadaljnje različice, kot so iCLIP in hiCLIP. S temi tehnikami preučuje, kako celice v možganih uravnavajo izražanje genov.
Ukvarja se z vprašanjem, kako se tvorijo stiki med proteini in molekulami RNA in kako je to pomembno pri izražanju genov. Tekom svojega doktorata je razvil novo tehniko za ta namen, ki se ji reče CLIP, njegova skupina pa je nato razvila nadaljnje različice, kot so iCLIP in hiCLIP. S temi tehnikami preučuje, kako celice v možganih uravnavajo izražanje genov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji