Slovenski raziskovalec do novega prestižnega evropskega projekta

Raziskovalec dr. Jaka Tušek s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, nosilec projekta ERC za začetek samostojne raziskovalne poti, je pridobil še projekt ERC za potrditev koncepta svojih raziskav in hitrejši prehod v inovacije. Cilj tovrstnih projektov je krepitev učinka odličnih raziskav z nadaljnjo podporo inovacijskim potencialom raziskovalnih dosežkov, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Iz odlične pionirske znanosti pogosto izhajajo nove in prelomne ideje, ki nepričakovano vodijo v inovacije v poslovnem okolju ali pri reševanju družbenih izzivov. Zato Evropski raziskovalni svet za nosilce svojih raziskovalnih projektov redno objavlja razpise za projekte za potrditev koncepta raziskav (angleško ERC Proof of Concept Grant).

Alternativne tehnologije hlajenja

Jaka Tušek s svojo raziskovalno skupino razvija elastokalorično tehnologijo hlajenja in ogrevanja. Prebojne raziskave, opravljene v sklopu projekta SUPERCOOL so nagradili z uspešno prijavo projekta E-CO-HEAT za dodatna evropska sredstva. »S tem je postal šesti nosilec raziskovalnega projekta ERC v Sloveniji, ki je pridobil tudi dodatno podporo za razvoj inovativnih potencialov svojih raziskav, in obenem drugi na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Projekt E-CO-HEAT bo temeljil na elastokalorični napravi, razviti v sklopu projekta SUPERCOOL, ki je kot prva na svetu izkazovala trajno dinamično delovanje ter hkrati rekordne hladilne in grelne karakteristike in po svojih specifičnih lastnostih presega vse doslej izdelane kalorične hladilne naprave. Pridobljena sredstva v sklopu projekta ERC PoC bodo omogočala višjo razvitost tehnologije ter skupaj s poslovno strategijo in intelektualno lastnino prenos v vsakdanjo rabo,« so pojasnili na fakulteti.

Fotografija elastokaloričnega regeneratorja (levo) kot osnovnega elementa elastokalorične naprave, ter delovanje elastokaloričnega regeneratorja v ogrevalnem režimu, posneto s termografsko kamero (desno). FOTO: Jaka Tušek  

Pridobljena sredstva v sklopu novega projekta, ki bo trajal leto in pol, bodo omogočala višjo tehnološko razvitost razvite tehnologije ter skupaj s poslovno strategijo in intelektualno lastnino prenos v vsakdanjo rabo. V prvem delu novopridobljenega projekta v vrednosti 150.000 evrov bodo raziskovalci razvili prototip, ki bo nadgrajen z učinkovitejšimi elastokaloričnimi materiali, nato pa ga bodo testirali v realnih industrijskih pogojih.

Računalniški model elastokalorične hladilne/grelne naprave (levo) ter slika naprave med mehanskim testiranjem (desno) FOTO: Jaka Tušek  

Hlajenje, klimatizacija in ogrevanje so ključnega pomena za sodobno družbo. V zadnjem desetletju globalne zahteve po hlajenju ter učinkovitem ogrevanju eksponentno naraščajo, naša standardna parno-kompresijska tehnologija hlajenja in črpanja toplote pa je stara, relativno neučinkovita in še vedno uporablja okolju škodljiva hladilna sredstva. Parno-kompresijska tehnologija hlajenja je torej ena glavnih povzročiteljev učinka tople grede, so razložili na fakulteti.

»Ironično, bolj ko se hladimo, večje so potrebe po hlajenju. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo (International Energy Agency) bo do sredine stoletja število klimatskih naprav po svetu z današnjih 1,6 milijarde naraslo na 5,6 milijarde. S takšnim tempom naraščanja potreb po hlajenju bo raba energije za hlajenje leta 2060 presegla skupno rabo energije za ogrevanje, do konca stoletja pa jo bo presegla za več kot 60 odstotkov. Med alternativnimi tehnologijami v zadnjih letih velik potencial izkazuje elastokalorična tehnologija hlajenja in ogrevanja, ki temelji na izkoriščanju elastokaloričnega učinka med cikličnim obremenjevanjem materialov z oblikovnim spominom,« je pojasnil dr. Tušek.