Iztok. Tako je ime slovenskemu eksoplanetu z znanstveno oznako Wasp-38b, ki je od Zemlje oddaljen 446 svetlobnih let. Njegovi materinski zvezdi Wasp-38 oziroma HD 146389 pa smo Slovenci nadeli ime Irena. Predlog je podal fizik Samo Košmrlj.

Imeni, izvirajoči iz zgodovinskega romana Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem, sta prepričali komisijo, ki je izbirala med 388 prejetimi predlogi, je povedal Andrej Guštin iz Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA Slovenije). »V končni izbor smo izluščili 12 predlogov in sprva nas je prepričala kombinacija Apis in Tilia, torej latinski imeni za čebelo in lipo, ki sta simbola slovenstva, a izkazalo se je, da je neko vesoljsko telo asteroid 1229 že poimenovano Tilia Apis. Predlog je tako odpadel in nato smo izbrali literarna junaka Iztoka in Ireno.« 



Predlagana imena so izvirala iz slovanske mitologije, literature, veliko jih je bilo povezanih s čebelami, pa tudi človeško ribico, gorami, nekaterimi znanimi Slovenci, denimo Jurijem Vego ali Hermanom Potočnikom Noordungom, je naštel Guštin. »Osebno se mi je zdel posrečen predlog Maribor Šampion, kar pomeni, da navijači gledajo tudi prave zvezde, ne le nogometnih na zelenici,« se je zasmejal. 



Slovenci smo uradno ime za planet in zvezdo, ki ležita v ozvezdju Herkula, izbirali ob stoletnici Mednarodne astronomske zveze (IAU), ki je državam po vsem svetu v poimenovanje dodelila en planetarni sistem. Zveza je namreč odgovorna za uradno poimenovanje nebesnih teles in leta 2015 je prvič sprožila iniciativo »Poimenujmo eksosvetove«, takrat za 19 eksoplanetov. Letošnji natečaj, v katerem je sodelovalo več kot sto držav, pa je pod geslom obletnice »100 let pod skupnim nebom« poudarjal mednarodno povezanost in skupni trud za spoznavanje vesolja. IAU je tako vsaki sodelujoči državi dodelil sistem zvezde in eksoplaneta, vsaka izmed dodeljenih zvezd je vidna iz države, ki ji je bila dodeljena.





Imena iz nekaterih drugih sodelujočih držav (celoten seznam v angleščini): 
 

Država	Ime zvezde	Ime planeta
Hrvaška	Stribor	Veles
Italija	Flegetonte	Lete
Madžarska	Hunor	Magor
Avstrija	Franz	Sissi
Francija	Bélénos	Bélisama
Islandija	Funi	Fold
Nemčija	Mago	Neri
BiH	Bosona	Naron
Srbija	Morava	Vlasina
Mehika	Axólotl	Xólotl
Švica	Mönch	Eiger
ZDA	Nushagak	Mulchatna
Velika Britanija	Gloas	Cruinlagh
Finska	Horna	Hiisi
Kenija	Kalausi	Buru

»IAU je zahteval, da ne gre za ime, ki ga nosi kakšno drugo nebesno telo, prav tako ni smelo biti to ime podjetij, hišnih ljubljenčkov. Lahko bi planet in zvezdo poimenovali po ljudeh, a so ti morali biti pokojni že vsaj sto let. V naši komisiji smo se zavzemali še, da imeni ne bi vsebovali šumnikov, ne zato, ker bi se sramovali naše abecede, ampak iz praktičnega razloga, da nam imen ne bi popačili s prečrkovanjem pri zapisu in še bolj pri izgovarjavi,« je o kriterijih poimenovanja pojasnil Guštin. Imeni pa sta morali biti povezani. »Če bi pravila dovoljevala, bi morda lahko iz predlogov dobili še kakšno boljšo kombinacijo.«

​
 

Kakšna sta planet in zvezda? 

Do zdaj so astronomi odkrili 4150 ekoplanetov, to so planeti zunaj našega osončja, še dobrih 2500 je kandidatov. Prvega, plinskega velikana Pegasi 51 b sta leta 1995 odkrila letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko Michel Mayor in Didier Queloz. Državam je IAU tokrat v poimenovanje namenila sisteme, v katerih je znan le en planet, a seveda obstaja možnost, da bodo nadaljnja opazovanja odkrila še druge planete, ali pa celo, da je zvezda del večzvezdnega sistema. Izbrani eksoplaneti so bili odkriti v prvih dveh desetletjih opazovanj planetov v drugih osončjih, torej je bila večina odkritij narejenih pred letom 2012.

Obstoj planeta je zato v splošnem priznan, saj gre za sisteme, ki jih je bilo možno dlje časa opazovati in tako potrditi njihov obstoj, so zapisali na astronomskem Portalu v vesolje. Planete so odkrili s spektroskopskimi opazovanji Dopplerjevega pojava (meritev radialnih hitrosti) ali metodo tranzita prehoda pred zvezdo, vsi pa so bili odkriti z zemeljskimi teleskopi. Izbrani planeti so najverjetneje plinasti velikani, podobni Jupitru in Saturnu, z masami med deset in 500 odstotki Jupitrove mase. 


 
Irena ali Wasp 38 ima navidezno magnitudo 9,4. Je le nekoliko večja od našega Sonca. Iztok kroži zelo blizu zvezde, obhodno dobo (ali leto) zaključi v šestih dneh in 20 urah. Astronomi ga štejejo med tako imenovane vroče Jupitre, torej med plinaste velikane, na njem pa je peklenskih 1400 stopinj Celzija. 
 

Tudi tako se povečuje zanimanje za znanost 

Vsekakor akcijo s skoraj 400 prejetimi predlogi ocenjujejo kot uspešno, je poudaril Guštin. »Kar veliko ljudi se je zaradi akcije pozanimalo, kaj pravzaprav so eksoplaneti, koliko jih je, kako so videti.« Ob tem so pri astronomski reviji Spika dodali še izziv – posneti zvezdo, ki s prej omenjeno magnitudo ni vidna s prostim očesom, jo je pa mogoče pogledati z manjšim teleskopom.



»Žal se izziva ni lotilo veliko ljubiteljskih astronomov, čeprav bi lahko nalogo opravili v eni jasni noči. Uspelo je dvema skupinama oziroma posameznikoma. Eksoplanete pogosto iščejo s tako imenovano tranzitno tehniko z merjenjem zmanjšanja sija zvezde ob prehodu planeta pred njo. Takrat planet nekoliko zastre svetlobo, a ta sij se zmanjša za zelo zelo malo. Prehod je uspelo posneti učitelju fizike Sašu Žigonu na observatoriju na Otlici in študentu astrofizike Krištofu Skoku na observatoriju Golovec FMF Univerze v Ljubljani,« je še pojasnil Guštin.

Nekateri drugi predlogi: 
 

Planet	Zvezda	Obrazložitev
Perun	Živa	Če so planeti v našem osončju poimenovani po rimskih bogovih, poimenujmo tega po naših.
Slonet	Slonce	Obe imeni se začneta s Slo – ena od mednarodnih oznak Slovenije, končnici imen pa ustrezata slovenskim besedam za planet in sonce. Besedi sta kratki in sta povezani s prvimi tremi črkami.
Triglav	Škrlatica	Če bo »slovenski« planet, potem pač skoraj mora biti Triglav. Verjetno ni objekta, s katerim bi se identificiralo več Slovencev. Zvezda naj bo pa Škrlatica. Tako kot se Triglav in Škrlatica od nekdaj gledata, vsak na eni strani doline Vrat, tako se gledata ta planet in njegova zvezda. Pa še Škrlatica je znana po svoji škrlatni barvi ob pravem času dneva, kot da bi žarela, tako žari ta zvezda, si predstavljam.
Dizma	Grienfeld	Po astronomu Janezu Dizmi Florjančiču de Grienfeldu.
Carnica	Alveare	Carnica za kranjsko sivko in alveare za njen panj.
Stribog	Svarog	Svarog je staroslovanski prabog Sonca, ognja in kovaštva. Stribog pa je staroslovanski bog zraka in vetra.
Proteus	Proteida	Človeška ribica je edini evropski predstavnik družine močerilarjev (Proteidae), edini predstavnik rodu Proteus in edini jamski vretenčar v Evropi.
Trdonja	Muster	Miki Muster je s svojimi stripi Zvitorepec pustil ogromen pečat v slovenski kulturi, zato si zasluži svoj prostor med zvezdami. Nekoč hočem pogledati v nebo in si reči »Tam nekje plava naš Trdonja«.
Ceferin	Zaspanka	Zvezda je pritlikavka, torej načeloma ustreza opisu Zvezdice Zaspanke (majhna, neopazna zvezdica). Okoli nje pa naj kroži razbojnik Ceferin.
Pegaz	Slatina	Legenda pravi, da je krilati konj Pegaz v poletu nad Slovenijo s kopitom udaril v goro in iz nje je izbruhnil vrelec čudodelne mineralne vode. Tam je nastalo eno najstarejših zdravilišč, Rogaška Slatina. Pa še to, Wasp-38 je plinski velikan - plin-gas, Pe-gas, Pe-gas-us.