
Neomejen dostop | že od 14,99€
Kljub sankcijam proti Rusiji jih države EU dnevno še vedno uvozijo za več sto milijonov evrov, enodnevno plačilo Rusiji zgolj za plin je 4. marca preseglo 800 milijonov evrov, kar je neprimerno več od humanitarne pomoči Ukrajini. Vzrok za to se skriva v energetiki, nepomembno pa ni tudi dejstvo, da se energetski programi pogosto sprejemajo na podlagi čustev in ne dejstev.
Tokrat se pri analizi, ki jo je pripravil prof. dr. Igor Lengar, poskušajmo čim bolj opreti na razpoložljive podatke v zvezi s pridobivanjem elektrike in si na njihovi podlagi izoblikovati mnenje glede današnjih razmer in najboljše možnosti za prehod v nizkoogljično družbo.
V članku dr. Lengar analizira varnost različnih elektroenergetskih objektov, kako je s shranjevanjem elektrike, različne energetske pristope v Nemčiji in Franciji.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji