Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Slovenija na energetskem razpotju

Neučinkovitost pri reševanju problema na ravni EU je pred kratkim razkrila potreba po uvozu ruskega plina, nafte in premoga.
Zdravstvene posledice zaradi vdihavanja izpustov iz termoelektrarn na premog so velike, število smrtnih žrtev v slovenskih premogovnikih po drugi svetovni vojni presega 30, zaradi slovenskih hidroelektrarn pa deset. Kot posledica delovanja jedrske, vetrnih in sončnih elektrarn pri nas ni evidentiranih smrtnih žrtev. FOTO:  Voranc Vogel/Delo
Zdravstvene posledice zaradi vdihavanja izpustov iz termoelektrarn na premog so velike, število smrtnih žrtev v slovenskih premogovnikih po drugi svetovni vojni presega 30, zaradi slovenskih hidroelektrarn pa deset. Kot posledica delovanja jedrske, vetrnih in sončnih elektrarn pri nas ni evidentiranih smrtnih žrtev. FOTO:  Voranc Vogel/Delo
Igor Lengar
10. 4. 2022 | 10:00
10. 4. 2022 | 11:48
15:51

V nadaljevanju preberite: 

Kljub sankcijam proti Rusiji jih države EU dnevno še vedno uvozijo za več sto milijonov evrov, enodnevno plačilo Rusiji zgolj za plin je 4. marca preseglo 800 milijonov evrov, kar je neprimerno več od humanitarne pomoči Ukrajini. Vzrok za to se skriva v energetiki, nepomembno pa ni tudi dejstvo, da se energetski programi pogosto sprejemajo na podlagi čustev in ne dejstev.

Tokrat se pri analizi, ki jo je pripravil prof. dr. Igor Lengar, poskušajmo čim bolj opreti na razpoložljive podatke v zvezi s pridobivanjem elektrike in si na njihovi podlagi izoblikovati mnenje glede današnjih razmer in najboljše možnosti za prehod v nizkoogljično družbo.

V članku dr. Lengar analizira varnost različnih elektroenergetskih objektov, kako je s shranjevanjem elektrike, različne energetske pristope v Nemčiji in Franciji.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine