Satelit za komunikacijo in vrhunske posnetke

Te dni s fotografijami in prvimi prevoženimi metri navdušuje rover Perseverance, najnovejši Nasin robotski raziskovalec na površju Marsa. A z Zemljo plovila na površju večinoma ne komunicirajo neposredno. Odvisna so od orbiterjev, ki krožijo okoli Marsa, da njihove podatke nato pošiljajo mreži radijskih anten globokega vesolja (Deep space network). Perseverance se z ekipo »pogovarja« prek evropskega orbiterja za zaznavanje plinov Trace gas orbiter in Nasinih satelitov Maven, Mars odyssey, ki je tudi ameriška najdlje trajajoča odprava pri Marsu, in Mars reconnaissance orbiter.



Mars reconnaissance orbiter (MRO) ali v prevodu izvidniški satelit je z Zemlje odpotoval avgusta 2005. Desetega marca 2006 se je utiril v orbito, novembra istega leta je nato dosegel trenutno znanstveno orbito in od takrat raziskuje atmosfero in površje planeta ter deluje kot relejni satelit za druge odprave, leta je denimo skrbel za rekorderja po prevoženih kilometrih na Marsu, rover Opportunity. Ravno prek MRO je na Zemljo pripotoval prvi signal Perseverancea, ko je uspešno prestal sedem minut pristajalne groze. MRO potuje po tirnici, ki je skoraj krožnica, in sicer od 250 do 316 kilometrov nad površjem s periodo 111 minut.



Orbiter je opremljen s tremi kamerami, glavna je vrhunska Hirise, ki je pripomogla k celi vrsti odkritij, med drugim o zgodovini tekoče vode, na Zemljo pa je poslala na tisoče fotografij, ki se lahko kosajo z največjimi fotografskimi umetninami. Kamera Hirise ima teleskop s premerom pol metra in je tako največja kamera katerekoli planetarne odprave za orbito Zemlje. Na fotografijah, posnetih z oddaljenosti 300 kilometrov, lahko znanstveniki brez težav razberejo oblike, velike kot miza, pred tem so orbiterji dobro fotografirali le precej večje značilnosti. Prav zato je satelit še kako pomemben, ko določajo kraje pristanka za roverje in pristajalnike. V objektiv pa je ujela tudi posledice plazov, vrtinčaste nevihte, kanale, ki jih je za seboj pustila voda, prav tako človeške izdelke, s katerimi smo naselili planet. Lahko se tudi obrne, tako je na primer posnela Marsove lune in Zemljo.



Iz radarskih meritev so znanstveniki izračunali, da je na polih za 821.000 kubičnih kilometrov ledu, kar je okoli 30 odstotkov grenlandske ledene ploskve. Tudi v nekaterih kraterjih so MRO-jeve kamere odkrile vodni led, orbiter je potrdil usedline različnih glin in materialov, med njimi tudi kloridnih mineralov, ki bi lahko bili nekoč raztopljeni v vodi, prav v teh mineralih pa bi se utegnile skrivati sledi mikrobnega življenja, če se je na sosednjem planetu kdaj razvilo.



Satelit je močno presegel načrtovano obdobje delovanja, ki je trajalo do leta 2010, a zaradi njegove kritične vloge relejnega satelita ga bo Nasa v orbiti poskušala obdržati, dokler bo šlo. Predvidevajo, da bo uspešno deloval še kar nekaj let. Odprava je do konca prvega obdobja delovanja stala okoli 716 milijonov dolarjev (416 milijonov so porabili za razvoj in gradnjo plovila, 90 milijonov za izstrelitev, preostalih 210 milijonov pa znašajo petletni obratovalni stroški), od leta 2011 za delovanje vsako leto namenijo 31 milijonov dolarjev.



Animacija premikanja roverja Curiosity med 31. majem in 20. julijem 2019.