Dva tedna po uspešnem pristanku na Marsu je Nasin rover Perseverance prvič preskusil svoja kolesa in v rdeči prsti pustil svoj odtis. Prva vožnja, ki se je zgodila 4. marca, je bila dolga le 6,5 metra, kar je bilo dovolj, da so inženirji potrdili njegovo mobilnost.
Za zdaj vozeči robot še prestaja »zdravniški« pregled, ko inženirji z Zemlje na daljavo preverjajo in kalibrirajo vse sisteme, podsisteme in instrumente. Vse deluje, kot načrtovano. Ko bo končana ta faza, si nadejajo, da bo rover prevozil kar nekaj kilometrov v načrtovanih dveh letih delovanja.
»Šestkolesno vozilo se je odzvalo odlično. Prepričani smo, da so kolesa dobra in da nas bodo popeljala po znanstveni poti v prihodnjih dveh letih,« je poudarila inženirka
Anais Zarifian iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon JPL.
Preizkusna vožnja je trajala 33 minut. Rover je zapeljal štiri metre naprej, tam se je na mestu obrnil za 150 stopinj in se za 2,5 metra popeljal še vzvratno. »Vidite lahko sledi, ki jih je pustil na Marsu. Ne vem, če sem bil že kdaj tako vesel videti sledi koles,« je dodala Zarifian in še povedala: »To je velik korak za našo ekipo, zadolženo za mobilnost. Vozili smo z roverjem po Zemlji, ampak voziti na Marsu – to je bil cilj, za katerega je več let delalo zelo veliko ljudi.«
Perseverance je pristal v kraterju Jezero, ki leži v bližini planetovega ekvatorja. Nekoč je bilo po prepričanju znanstvenikov krater pravo jezero, v katerega so se stekale reke. V teh usedlinah bi se lahko skrivale sledi mikrobnega življenja, ki jih bo rover skušal najti. Prav zato se bo rover večkrat premaknil in v enem Marsovem letu, to je približno dveh zemeljskih letih, prevozil okoli 15 kilometrov.
Skala na robu delte, kamor se bo v prihodnjih mesecih popeljal rover. FOTO: Nasa/JPL-Caltech/Reuters
Cilj znanstvenikov je delta, ki jo je rover že fotografiral in s tem navdušil tako strokovno kot laično javnost. Pritegnila je ta fotografija te skale, ki je po pojasnilih dr.
Katie Stack Morgan, Nasine znanstvenice, specializirane za preučevanje usedlin, dobra dva kilometra oddaljena od položaja roverja, ko jo je posnel. Na sliki so lepo vidne plasti. »Verjetno gre za nanose rek, ki so tekle v jezero in znanstveniki si močno želimo, da bi ugotovili podrobnosti o takšnih skalah,« je dodala.
Delaven fotograf
Rover je v dobrih 14 dneh poslal na Zemljo že več kot 7000 fotografij, ki jih prenašajo prek mreže radijskih anten globokega vesolja. Roverju pri prenosu in komuniciranju z Zemljo pomaga kar nekaj satelitov v orbiti Marsa, in sicer evropski TGO in Nasini Maven, Mars Odyssey in MRO.
V prihodnjih tednih bo vznemirljivo tudi zaradi malega potnika, ki se za zdaj še skriva v podvozju roverja. Gre za dvekilogramski helikopter Ingenuity, ki bi lahko postal prvo plovilo, ki je poletelo na kateremkoli drugem planetu. Inženirji se morajo odločiti, kjer bo primerno ravna lokacija, da bo lahko helikopter poletel. Šlo bo za kratke skoke, ko se bodo rotorji zavrteli za nekaj metrov leta. Namestnik vodje odprave
Robert Hogg je pojasnil, da analizirajo posnete fotografije in upajo, da jim bo poskus uspel še letos spomladi. Helikopter, ki je opremljen z nekaj kamerami, je sicer demonstrativne narave, ko želijo preskusiti tehnologijo in smiselnost takšnih odprav.
Ime za kraj pristanka
Nasa tradicionalno poimenuje točke, kjer so pristali njihovi robotski raziskovalci. Pristajališče v kraterju Jezero so tako poimenovali po ameriški pisateljici znanstvene fantastike Octavie E. Butler. Mesto pristanka roverja Curiosity pa so leta 2012 poimenovali po pisatelju Rayju Bradburyju. Gre za neuradna imena, za uradna poimenovanja nebesnih teles in njihovih pomembnejših značilnosti je zadolžena Mednarodna astronomska zveza.
Komentarji