Ena od težav današnjih baterij je, da imajo v primerjavi s fosilnimi gorivi zelo nizko energijsko gostoto, tj. količina uskladiščene energije na enoto mase. Za primerjavo, energijska gostota bencina je 45 megadžulov na kilogram, premoga od 25 do 35 MJ/kg, pri komercialno danes najbolj uporabljanih litij-ionskih baterijah pa je energijska gostota le od 0,4 do 0,9 MJ/kg.

V želji, da bi v prihodnosti fosilna goriva zamenjali z baterijami (na primer v električnih avtomobilih in letalih), električno energijo iz obnovljivih virov shranjevali v baterijskih hranilnikih in da bi baterija v mobilnih telefonih zdržala več dni, po svetu poteka cela vrsta znanstvenih raziskav.
 

Lahko dostopno žveplo

Baterije raziskujejo tudi na Kemijskem inštitutu pod vodstvom dr. Roberta Dominika. V okviru projekta Helis, pri katerem sodeluje 82 znanstvenikov iz sedmih držav in industrijski partner PSA Peugeot Citroen, nadaljujejo razvoj litij-žveplovih baterij, ki delujejo tako, da litijevi ioni skozi elektrolit migrirajo z anode na katodo med praznjenjem (in obratno med polnjenjem). Katoda v teh baterijah je iz žvepla, ki je lahko dostopna surovina, zato bi bile takšne baterije cenejše od zdajšnjih litij-ionskih, njihova energijska gostota pa je v primerjavi s temi trikrat večja (1,8 MJ/kg).

Za zdaj so jih komercialno proizvedli le malo. Trenutno je njihova glavna pomanjkljivost, da prenesejo malo ciklov praznjenja in polnjenja. Med polnjenjem in praznjenjem se prostornina katode v bateriji spremeni za 78 odstotkov, kar povzroči nastanek razpok in razpad elektrode. Eno izmed možnosti za rešitev težave so predlagali raziskovalci z Monasheve univerze v Melbournu, ki so uporabili poseben porozen polimerni material, ki omogoča, da se elektroda lažje razteza in krči. Na spletni strani univerze so zapisali, da so zelo blizu komercialni proizvodnji najučinkovitejše Li-S baterije, s kakršno bi mobilni telefoni z enim polnjenjem zdržali pet dni, doseg električnih avtomobilov pa bi se podaljšal na več kot tisoč kilometrov.

V partnerstvu z nemškim Fraunhoferjevim inštitutom so že izdelali prototip baterije in ga patentirali. Testirati jo nameravajo v drugi polovici leta v avtomobilih ter kot hranilnik energije v avstralskem električnem omrežju. Do komercialne uporabe bi lahko preteklo še kar nekaj vode, bi pa to pomenilo bistveno nižje cene ter do okolja prijaznejše baterije od trenutnih.