Robotski znanstvenik Perseverance na poti na Mars

V smeri proti Marsu je te dni prometna konica, planeta sta namreč pravilno poravnana, da je pot najkrajša in zanjo rabijo najmanj goriva. Arabsko Upanje je že prepotovalo kos poti, prav tako kitajski Tainwen 1 (Vprašanja nebu), danes se je na sedemmesečno potovanje odpravil še vrhunski laboratorij na šestih kolesih – Nasin rover Mars 2020 Perseverance (ki so ga skrajšano v medijih že oklicali za Percyja, v prevodu Vztrajnost). Na raketi Atlas 5 podjetja United Launch Alliance je odpotoval ob 13.50 po našem času.

Direktor Nase Jim Bridenstine je pred izstrelitvijo priznal, da je nervozen, saj so na roverju delali več let, da gre za trud več tisoč ljudi in da so vanj vložili več kot dve milijardi dolarjev; celotna odprava je ocenjena na 2,7 milijarde dolarjev, v kar so všteti tudi stroški delovanja roverja na Marsu.

Poudaril je, da je Nasa organizacija, ki počne velike stvari tudi v težavnih časih, kakršno je letošnje obdobje pandemije. V oteženih časih so pripravljali plovilo, in da so vseskozi skrbeli za varnost ljudi. A ugodnega obdobja ne gre zamuditi. Naslednja priložnost se bo odprla šele čez dve leti, takrat bo potoval tudi evropsko-ruski rover, ki jim ga letos za pot ni uspelo pripraviti. »Če bi zamudili to obdobje, bi porabili pol milijarde dolarjev, da rover ustrezno shranimo za dve leti,« je pojasnil Bridenstine. 

Iz Nase so zvečer po našem času sporočili, da se je rover že uspešno oglasil s poti, a podatki so pokazali, da je v varnem načinu delovanja, verjetno, ker je bil del plovila hladnejši od pričakovanj, ko je potovalo skozi Zemljino senco. Temperature so se, ko je plovilo izšlo iz sence, izenačile. V varnem načinu vsi sistemu, razen nujnih, čakajo na nove ukaze nadzornega centra. V takšen način delovanja se nastavi nemudoma, ko računalnik zazna odstopanja, ekipe so preverile stanje plovila in bodo v najkrajšem možnem času znova vzpostavile polno delovanje. Odprava zaradi tega ni ogrožena, še pravijo pri Nasi. Navigacijski podatki pa kažejo, da je rover na začrtani poti.




 

Geolog, vremenoslovec, biolog

Dobro tono težak robotski znanstvenik, ki ga bo poganjal radioizotopni termoelektrični generator na plutonij 238, bo 18. februarja 2021 najprej moral preživeti sedem minut groze, ko se bo skozi tanko atmosfero spuščal na površje. Če bo ponovil uspehe svojih predhodnikov – od Sojournerja, Spirita, Opportunityja in Curiosityja –, bo v kraterju Jezero preučeval geologijo in podnebje ter iskal sledi življenja. Jezero je 45 kilometrov širok krater na zahodnem robu ravnice Ididis Planitia, blizu ekvatorja na severni polobli. Na območju je pred tremi do štirimi milijardami let tekla voda, navajajo pri Nasi. Reka je na območje prinesla usedline, v katerih se morda skrivajo tudi sledi, ki so jih za seboj pustila živa bitja.


 
Pri tem bo pobiral tudi vzorce, ki jih bodo v drznih naslednjih korakih, pri katerih sodelujeta ameriška in evropska vesoljska agencija, v začetku prihodnjega desetletja prinesli na Zemljo. Prvo leto na Marsu (to je dve zemeljski leti) bo rover z vzorci napolnil vsaj 20 cevi. Pri tem ga bodo usmerjale zemeljske ekipe, ki se bodo na podlagi roverjevih analiz odločile, ali je treba odvzeti vzorec in napolniti eno izmed 43 kovinskih cevk. Sistem so pripravili posebno skrbno, da se vzorci ne bi kontaminirali, med drugim so ga 24 ur segrevali na 150 stopinjah Celzija, odprl pa se bo šele po pristanku na Zemlji. 


 
Poleg tega je rover opremljen s tehnologijo, ki je potrebna, če hoče nekega dne na površje rdečega planeta stopiti tudi človek. S tehnologijo Moxie bo, denimo, iz ozračja črpal ogljikov dioksid in ga spreminjal v kisik, rover bo na površje ponesel tudi tkanino za prihodnjo generacijo vesoljskih oblek, da bodo testirali vzdržljivost.  

Rover je opremljen s 23 kamerami, kar je največ doslej (Curiosity jih ima 17), od tega jih bo sedem snemalo dogajanje med pristajanjem. V tej najtežji fazi odprave se bo rover zanašal na nov navigacijski pristajalni sistem, ki se hitro in avtonomno odziva na sprotne podatke o lokaciji in popravlja pot. Podoben sistem bodo uporabljala plovila s posadko pri pristankih na Luni in kasneje na Marsu, so poudarili pri Nasi.


 

Bonus potniki: helikopter in 11 milijonov imen

 
V podvozju roverja pa se skriva še en potnik – helikopterček Ingenuity (Iznajdljivost). Pol metra visoki letalnik, težek slaba dva kilograma, bo opravil prve polete na tujem planetu. Rover ga bo nekaj mesecev po pristanku odklenil od podvozja in ga položil na tla, helikopter pa bo opravil več krajših testnih poletov. Letenje v tako redki atmosferi ni mačji kašelj in glede na uspešnost se bodo inženirji odločali, ali so takšne odprave sploh smiselne. Helikopterček je opremljen s solarnimi paneli in litij-ionskimi baterijami.
 
Na roverju je tudi ploščica s čipi, na katerih je skoraj 11 milijonov imen ljudi, ki so svoje podatke vpisali v akciji, ki jih ob odpravah pripravlja Nasa. Je vaše ime tudi med njimi?