Lahko vojna vpliva na evropsko-rusko odpravo na Mars?

Vojna v Ukrajini bo vsekakor imela daljnosežne posledice, (morda) tudi na vesoljske odprave, ki so plod sodelovanja med ZDA, Evropo in Rusijo.

V vesoljskih agencijah vedno znova izpostavljajo, da so bili tudi v času ostrih političnih trenj vesoljski projekti svetli zgledi mirnega mednarodnega znanstveno-tehnološkega sodelovanja. Spomnimo se denimo lahko ukrajinsko-ruske krize leta 2014, ki na delovanje Mednarodne vesoljske postaje (ISS) ni imela večjega vpliva. Dejstvo je, da bi ISS težko obratovala brez ene ali druge strani.

Trenutno so na postaji dva kozmonatva Anton Škalerov, Pjotr Dubrov, evropski astronavt Matthias Maurer in ameriški astronavti Raja Chari, Tom Marshburn, Kayla Barron in Mark Vande Hei.

ISS bo strmoglavila v Tihi ocean

Za zdaj vpliva vojne še ni čutiti. Ruska vesoljska agencija Roskozmos je na twitterju objavila, da je državna komisija dala zeleno luč za izstrelitev sojuza, ki bo proti ISS poletel 18. marca.

V kapsuli bodo kozmonavti Oleg Artemejev, Denis Matveev in Sergej Kosakov, potrdili so tudi, da se bodo 30. marca na trdna tla vrnili Škaplerov, Dubrov in Nasin astronavt Vande Hei. Na ruskem izstrelišču v Bajkonurju v Kazahstanu se tudi pripravljajo na izstrelitev mreže britanskih internetnih satelitov OneWeb, ki bo 5. marca. Še dva ameriška astronavta se urita pri ruskih kolegih, trije ruski kozmonavti pa so na usposabljanju v Houstonu.

Nobena vesoljska agencija za zdaj še ni izdala uradne izjave ob invaziji Rusije v Ukrajino, pričakovati gre, da bo Nasa spregovorila tudi o tem na večerni novinarski konferenci, na kateri bo sicer glavna tema lunarna odprava Artemis I, pri kateri sicer Rusija ne sodeluje (Rusija se bolj nagiba, da bi sodelovala s Kitajsko, ki ima prav tako velikopotezne vesoljske projekte, med drugim si tudi želijo poslali človeka na Luno).

Rogozinova izjava

Nasi je ob tokratni resnejši politični krizi med ZDA in Rusijo zagotovo nekoliko lažje, ko ni povsem odvisna od ruskih kolegov. Leta 2014 je bila Rusija edina, potem ko je Nasa leta 2011 upokojila raketoplane, ki je bila v vesolje sposobna prepeljati ljudi, zdaj imajo ZDA znova lastno kapsulo – Spacexovega dragona.

Je pa vsekakor zanimiva izjava šefa Roskozmosa Dmitrija Rogozina, ki jasno podpira ruskega predsednika Vladimirja Putina (Rogozin je bil namestnik premierja preden je postal prvi mož vesoljske agencije).

Včeraj so na družbenih omrežjih objavili njegovo uradno izjavo: »Visoko cenimo profesionalne odnose, ki jih imamo z Naso, ampak kot Rus po nacionalnosti in ruski državljan sem zelo nesrečen zaradi odprte sovražnosti, ki jo imajo ZDA proti moji državi.«

Rogozin je znan po ostrih izjavah, leta 2014 je bil na seznamu prvih sedmih ljudi, ki so jih ZDA sankcionirale ob Krimski krizi, saj je takrat nadziral rusko obrambno-vesoljsko industrijo in takrat, ko je Rusija še imela monopol nad vesoljskimi prevozi, je izjavil, da naj Nasa astronavte v vesolje pošilja kar s trampolinom. Elon Musk mu je ob krstni izstrelitvi marca 2020 dragona vrnil z izjavo: »Trampolini delujejo«​. Obe agenciji sta se kasneje dogovorili, da si bodo sedeže izmenjevale, pri ruski kozmonavti naj bi z ameriškim dragonom na ISS poleteli letos jeseni.

Dogajanje budno spremljajo tudi v več raketnih podjetjih, številni so namreč odvisni od ruskih raketnih delov, med temi tudi rakete anteres skupine Northrop Grumman, ruske motorje imajo tudi rakete atlas V korporacije ULA. Za zdaj, kot pravijo direktorji teh podjetij, situacijo budno spremljajo. Ruske rakete za izstrelitve uporablja tudi evropsko podjetje Arianespace.

Odprava na Mars

Tako kot Nasa tudi evropska vesoljska agencija Esa pri nekaterih projektih tesno sodeluje z rusko stranjo. Kot smo izvedeli neuradno, tudi v Esi (v kateri je združenih 22 evropskih držav, Slovenija še ni polnopravna članica, je pa pridružena članica; Ukrajina ni članica Ese) budno spremljajo dogajanje in bodo spoštovali vse predpise, ki jih bo sprejela Evropa.

Najbolj tesno Esa sodeluje pri odpravi ExoMars, v okviru katere bodo na Mars poslali rover Rosalind Franklin. Za zdaj se časovnica ne spreminja. Izstrelitev evropskega roverja na ruski pristajalni platformi Kazačok z rusko raketo proton je predvidena v obdobju od 20. septembra do 1. oktobra letos. Rover bo prvi, ki združuje sposobnost premikanja po površju in raziskovanja globin. Rover bo zavrtal več kot dva metra v globino in bo analiziral sestavo prsti v iskanju sledi življenja.