Roman Jerala: Prezgodaj za trditve, da je omikron bolj kužen od delte

Znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta je za Delo odgovoril na nekaj vprašanj o novi različici koronavirusa, ki so jo poimenovali omikron. V Sloveniji te različice za zdaj še niso odkrili, so pa sum nanjo danes potrdili v sosednji Avstriji. Možnost za hitro širjenje omikrona bi po mnenju znanstvenikov nekoliko zagotovo zmanjšala visoka precepljenost – v Sloveniji je trenutno sicer polno cepljenih dobrih 54 odstotkov celotne populacije.

Koliko je že znanega o različici omikron?

Znan je genom te različice, ki vsebuje večje število mutacij, še posebej na proteinu S, kjer jih je zbranih več kot 30. Še posebej zaskrbljujoče je, da gre za kombinacijo mutacij, ki so se pojavile doslej v drugih različicah, od alfe do delte, in so povezane z večjo sposobnostjo okužbe celic, na primer mutacijo na mestu furinske cepitve. Še posebej zaskrbljujoče so tudi kombinacije, za katere so laboratorijski eksperimenti pokazali, da izničijo nevtralizacijo s protitelesi. Ugotovili so sicer, da je potrebno večje število mutacij skupaj, kar 20, da se prepreči nevtralizacija s serumom prebolevnikov, vendar se je zgodil prav ta črn scenarij. Bolje se je glede nevtralizacije sicer odrezal serum prebolevnikov, ki so bili cepljeni, ker je bila pri njih večja širina protiteles,

Nekateri menijo, da bi podobno zaščito lahko omogočalo cepljenje s tremi odmerki, kar bomo zagotovo kmalu vedeli. Vemo, da se okužbe v Južni Afriki spet hitro širijo in da so skoraj izključno zaradi te različice, čeprav so trenutno še vedno na precej nižji ravni kot v Sloveniji, imajo le dva odstotka pozitivnih testov v primerjavi z našimi 40 odstotki. Zaenkrat kaže, da se različica omikron širi zelo hitro, vendar je kljub ocenam, da se širi z reprodukcijskim številom dve, po mojem mnenju preuranjeno, da bi lahko trdili, da je bolj kužna od različice delta in da bi jo lahko izpodrinila, je pa povsem možno. V dostopnih številkah je še veliko negotovosti, ker v Južni Afriki prednostno določajo zaporedje različice omikron, kandidate lahko namreč relativno hitro identificirajo preko PCR, ker mutacija v proteinu S povzroči, da jo lahko hitro prepoznamo in nato potrdimo z določanjem genoma.

Mutacije virusov so najbrž nekaj običajnega oziroma ste jih verjetno pričakovali že po prejšnjih različicah?

Da, mutacije se v virusih dogajajo zelo pogosto. V vsakem okuženem človeku je prisotnih na sto tisoče mutantov virusa, vendar so to večinoma mutacije na posameznih mestih. Po drugi strani pa je bilo v znanstvenih člankih opisanih precej primerov, ko so se z virusom okužile imunokompromitirane osebe, pri katerih je prišlo do kronične okužbe, ki je niso uspeli premagati več mesecev, pogosto niti, če so dobili serum prebolevnikov. V takšnih osebah je prišlo do pospešene evolucije virusa s selekcijo in akumulacijo mutacij, ki se lažje izognejo imunskemu sistemu. Pri teh osebah so zasledili veliko število mutacij in sposobnost takšnih mutiranih virusov, da se izognejo nevtralizaciji s protitelesi. To je bilo najbolj pogosto opisano pri pacientih z določenimi vrstami krvnega raka, ki se tudi slabo odzivajo na cepiva, vendar tudi pri pacientih s hivom. Zato znanstveniki menijo, da je verjetno za nastanek te različice kriva okužba pacienta s hivom, ki so na jugu Afrike zelo pogoste, prisotne pri 20 odstotkih populacije.

Analiza genoma različice omikron nakazuje, da se je razvijala ločeno od ostalih različic kar celo leto, bodisi v populaciji, kjer niso določali genomskega zaporedja bodisi v posameznem pacientu. Po zbranih zaporedjih naj bi ta različica svoj epidemski pohod začela začetek oktobra. Je pa verjetno, da je sedaj že precej razširjena v Afriki in, kot kaže, se je v posameznih primerih razširila že na veliko drugih držav, od Hong Konga, Izraela do številnih evropskih držav. Z omejitvami potovanj iz juga Afrike želijo druge države upočasniti širjenje okužb, dokler ne bomo imeli več podatkov o zaščiti s cepljenjem, kliničnem poteku bolezni, kužnostjo, da bi lahko ustrezno prilagodili zaščitne ukrepe. Iz več držav pozivajo k razširitvi obveznega cepljenja, na primer nemška akademija Leopoldina.

V vsakem okuženem človeku je prisotnih na sto tisoče mutantov virusa, vendar so to večinoma mutacije na posameznih mestih. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

V čem je omikron različen od prejšnjih različic oziroma ali je (vsaj po do sedaj znanih podatkih, ki jih imate) bolj nevaren od njih?

Najbrž največja nevarnost te različice je zmanjšanje zaščite za prebolevnike in cepljene, ker mutacije spreminjajo nekaj ključnih aminokislin, na katere se vežejo nevtralizacijska protitelesa. Zelo verjetno je, da bodo cepljeni in prebolevniki še vedno zaščiteni pred hujšim potekom bolezni, ker nastanejo ob cepljenju in okužbi poliklonska protitelesa, kar pomeni, da se del protiteles še vedno veže na mutiran virusni protein in oslabi okužbo, čeprav manj učinkovito. Po drugi strani pa je zelo verjetno, da več zdravil, ki so osnovana na monoklonskih protitelesih, ne bo učinkovitih proti tej različici, kot na primer Regn-Cov2.

Koliko je znanega o tem, ali cepiva pomagajo do blažjega poteka bolezni pri okužbi z omikronom?

Nekateri od okuženih so bili tudi cepljeni, v več primerih so ugotovili okužbo pri asimptomatskih prenašalcih. V nekaterih primerih poročajo o zelo visokem virusnem titru. V Hong Kongu je dokumentiran primer, ko se je nekdo okužil v sosednji sobi, medtem ko je bil v karanteni z okuženim. Rezultate o sposobnosti nevtralizacije virusa s serumom cepljenih ali prebolevnikov bomo imeli najbrž že v roku enega tedna, najkasneje v dveh, ker znanstveniki od Južne Afrike do zahodnih in vzhodnih držav delajo na vso moč. Prva sporočila zdravnikov iz Južne Afrike govorijo sicer o blažjem poteku bolezni za cepljene, vendar to velja za mlade in zdrave, medtem ko število sprejemov v bolnišnice raste tako, da bo treba počakati najbrž več tednov, da bomo videli, kako različica deluje na bolj ogrožene.

Ali je možno, da se v kratkem času cepiva prilagodijo do te mere, da bi bila lahko (bolj) učinkovita pri omikronu?

Prepričan sem, da je priprava spremenjenih mRNA cepiv že v teku, medtem ko čakajo na rezultate vpliva mutacij. Spremenjen dizajn cepiva bo pripravljen v nekaj tednih, proizvajalci menijo, da bi bilo cepivo pripravljeno za uporabo v treh mesecih, vendar je potrebno najprej opraviti vsaj osnovne teste učinkovitosti in varnosti. Ni razloga, da bi cepivo delovalo bistveno drugače, če se spremeni le nekaj mRNK nukleotidov, medtem ko ostale sestavine ostanejo nespremenjene. Podobno lahko vsako leto uporabimo nekoliko prilagojeno cepivo za gripo brez ponovnega testiranja.

Ozko grlo bo zagotovo proizvodnja nove oblike cepiv, kar bo po moji oceni vzelo vsaj pol leta, da se pripravi dovolj cepiva za najbolj ranljive, če se izkaže, da bo to potrebno. Doslej so že pripravljali in testirali spremenjena cepiva proti beta različici, vendar se je izkazalo, da se beta različica ni razširila, medtem ko se delta ne razlikuje zelo od izvirne različice, zato ni bilo potrebe po cepivu prilagojenem delta različici. Če pa se bo izkazalo, da bo imela različica omikron težje klinične posledice, zmanjšanje učinkovitosti zaščite s cepivi in če se bo hitreje širila, pa bo zagotovo smotrno uvesti in uporabljati prilagojeno cepivo.