Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Revolucija v krvodajalstvu?

Bakterije v naših prebavilih bi lahko spremenile darovanje krvi. A do tja je še dolga pot.
V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo, poudarjajo na zavodu za transfuzijsko medicino. FOTO: Mavric Pivk/Delo
V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo, poudarjajo na zavodu za transfuzijsko medicino. FOTO: Mavric Pivk/Delo
12. 6. 2019 | 08:00
12. 6. 2019 | 08:48
2:56
Raziskovalci so ob preučevanju bakterij, živečih v naših prebavilih, odkrili mikrobe, ki proizvajajo dva encima, ki lahko kri krvne skupine A spremenijo v nevtralnejšo krvno skupino. Nekateri, kot pišejo v reviji Science, menijo, da bi to lahko povsem spremenilo krvodajalstvo.

Po sistemu AB0 poznamo štiri glavne krvne skupine, ki se nato delijo še glede na pozitivni ali negativni RhD. V idealnih okoliščinah bi bolniku transfundirali kri, ki je med bolnikom in dajalcem identična v vseh eritrocitnih antigenih, a to pogosto ni mogoče, še posebej ko zdravniška ekipa v nujnih primerih nima časa preverjati krvne skupine ponesrečenca. Če dobi prejemnik krvi kri z antigeni, ki jih sicer njegove lastne celice nimajo, jih njegov imunski sistem prepozna kot tujke in to privede do imunske reakcije ter posledično do zlepljenja rdečih krvničk. Krvna skupin 0 pa nima antigenov, zato to kri lahko prejmejo osebe vseh krvnih skupin.

Znanstveniki se tako trudijo, da bi pogosto krvno skupino A preoblikovali v nevtralno, da bi tako krvi odvzeli antigene, značilne za to skupino. A poskusi so bili večinoma neekonomični, navajajo v reviji Science. Ekipa pod vodstvom Stephena Withersa, biologa z univerze British Columbia v Vancouvru, je nato podrobneje preiskala bakterije v človeških prebavilih in se osredotočila na mikrobe, ki prebavljajo mucine, to so glikoproteinske molekule, ki sestavljajo zaščitno sluz. Mucinske molekule so podobne molekulam, ki definirajo krvno skupino, navajajo v reviji.

V laboratorijih so nato testirali, ali bi lahko encimi, ki jih proizvajajo mikrobi, odvzeli molekule, ki določijo krvno skupino A. Sprva ni bilo uspeha, nato pa so skupaj testirali dva encima, ki so ju pridobili iz bakterije Flavonifractor plautii. Encima sta uspešno odpravila antigene, ki bi lahko škodovali prejemnikovi krvi, so zapisali v raziskavi, objavljeni v reviji Nature Microbiology. Raziskovalci opozarjajo, da gre za začetne raziskave, saj še niso preučili, ali se je pri odvzemu antigenov v krvi zgodil še kak drug proces, ki bi bil lahko škodljiv.

Če bi se vendarle izkazalo, da so poskusi uspešni, bi lahko podvojili zaloge nevtralne krvne skupine. Pri nas ima krvno skupino A (tako pozitivno kot negativno) približno 40 odstotkov krvodajalcev, 0 38 odstotkov, B 15 odstotkov in krvno skupino AB okoli sedem odstotkov krvodajalcev, so zapisali na zavodu za transfuzijsko medicino.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine