Virus Y, ki napada krompir

Dr. Tjaša Lukan je raziskovalka na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri delu najpogosteje in tudi najraje uporabljam konfokalni mikroskop. Drugače kot pri »navadnem« fluorescenčnem mikroskopu, pri katerem zajemamo fluorescenco, ki jo oddaja opazovani preparat, pri konfokalnem mikroskopu zajemamo fluorescenco samo iz ene ravnine preparata. Slike posameznih ravnin preparata nato združimo v končno sliko. Konfokalni mikroskop tako omogoči zajem bolj jasne slike z večjo ločljivostjo, saj odstrani odvečno svetlobo, ki prihaja iz drugih ravnin in predstavlja moteče ozadje.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Preučujem odziv rastlin na napad škodljivcev. Osredotočam se predvsem na interakcijo med krompirjem in krompirjevim virusom Y, ki je ekonomsko najpomembnejši virus krompirja, saj povzroča ogromne izgube pridelka. Ena izmed rešitev za zmanjšanje izgub pridelka je preučevanje mehanizmov odpornosti v rastlinah. Te lahko preučujemo na različne načine, ena izmed novejših, prebojnih tehnologij pa so genetski biosenzorji. Ti omogočajo spremljanje procesov v živo skozi prostor in čas, in to celo na ravni posamezne celice. Kar pomeni, da lahko z njimi spremljamo prenos signala med celicami in tako določimo procese, ki so ključni za odpornost rastlin.

Zakaj imate radi znanost?

Ker nam omogoča, da procese bolje razumemo, kar vodi v razvoj in napredek.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Že nekaj časa je aktualna problematika rasti števila prebivalstva, zaradi česar bo treba več pozornosti nameniti pridelavi hrane. Poleg tega si za kmetijstvo prihodnosti želimo okolju prijazne in učinkovite pridelave kakovostnih pridelkov. Zato je iskanje rešitev za zmanjšanje izgub pridelka zaradi različnih okoljskih dejavnikov, med drugim napada škodljivcev, ključnega pomena.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Kaže, da sem to slutila že ob izbiri študija. Šele ko sem začela delati kot raziskovalka, pa sem ugotovila, da se bo zaradi neštetih vprašanj, ki so se mi med delom porajala, moja pot tudi nadaljevala na tem področju.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Tudi v prostem času rada raziskujem naravo in berem.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Kritično razmišljanje. Tako o svojih kot o rezultatih drugih raziskovalcev. Samo tak način razmišljanja vodi v napredek.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Za odgovor na to vprašanje bo treba počakati, da se tako odkritje ali spoznanje zgodi.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Raziskovanje Marsa bom prepustila drugim, jaz pa bom raje nadaljevala preučevanje na Zemlji, kjer je prav tako še veliko nerazjasnjenega.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na obnovljive vire energije. Morda prav na rastline.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Najraje kar s svojimi sodelavci in z raziskovalci, ki jih srečujem na mednarodnih konferencah in so prav tako polni znanja. Pogovor bi tako lažje stekel.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Strokovne članke, ki jih pišejo raziskovalci za vse tiste, ki jih znanost zanima in jih najdemo v revijah Alternator, Proteus in podobno. Ali pa radijske prispevke, v katerih se predstavijo raziskovalci z vseh področij, kot na primer Podobe znanja. Ti so še posebej primerni za koristno krajšanje časa v prometnih konicah.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Reaktivne kisikove spojine so v rastlinah, tako kot v človeku, toksične, kadar so v celicah v visokih koncentracijah. Pri nizkih koncentracijah pa te spojine v rastlinah igrajo pomembno vlogo v imunskem odgovoru, saj delujejo kot signalizacijske molekule, ki so vključene v zaustavitev virusa in s tem omogočajo odpornost krompirja proti virusni okužbi.