Računalniško vezje iz živih celic

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Superločljivi mikroskop. Z njim lahko opazujemo dele živih celic, ki se pred našimi očmi spreminjajo zaradi kemikalij, zdravil ali nanomaterialov, se »pogovarjajo« s signalnimi molekulami ali se umikajo iz okolja, ki je zanje stresno.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Odkrivam, kako delujejo naše žive celice na ravni molekul in kako se odzivajo na kemikalije, materiale ali svetlobo. Odzive skušam fizikalno razložiti, da bi lahko napovedal, kako se bodo celice odzvale na druge snovi, in med temi prepoznal nevarne, še preden pridemo v stik z njimi.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Najhuje je, ker skupina ne sme več delati skupaj. Spontane vsakodnevne diskusije so najmočnejše orodje za reševanje zapletenih raziskovalnih problemov. Ker ne moremo biti dovolj interaktivni prek spleta, to na dolgi rok pomeni umiranje ustvarjalnih jeder.
 

Zakaj imate radi znanost?

Ker je presunljivo lepa in nepredvidljiva.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Možnost prepoznave za telo škodljivih snovi v realnem času. Ne bo pomembno, iz česa je ta snov, temveč ali imajo z njo težave deli našega telesa, še preden bodo ti zares izpostavljeni. Vlogo »preizkuševalca« bo prevzel diagnostični čip iz naših celic. Že čez nekaj let bodo taki čipi testirali nevarnosti v naših mestih in domovih. Čez 20 let, morda še prej, bomo pri zdravniku tako izbirali za nas najbolj učinkovita zdravila. Ko bomo nekoč potovali k novim planetom, bomo s takimi čipi testirali škodljivost tamkajšnje atmosfere, še preden bomo stopili na planet.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

V petem razredu, ko sem izvedel, da obstajajo nerešeni matematični problemi. Tako močno sem si zaželel rešiti kakega od njih. Odrasli se temu seveda zasmejemo, a tedaj je bil to zame smrtno resen načrt in matematika simbol nečesa abstraktnega, torej po otroški definiciji nekaj znanstvenega.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Raziskujem (smeh). Naravo, slapove, hribe, stene, grebene. In odkrivam. Nove poti, nove tehnološke možnosti, dosežke starih kultur in velikih umov. Obožujem vse, kar je novo, nevsakdanje, presenetljivo. Vse, kar je plod prodornih ljudi z veliko domišljije. In v problemih vedno vidim izziv. Tako sem si naredil solarno hišo, majhen športni katamaran, sledilec za astrofotografijo.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Več jih je: razmišljanje zunaj okvirov, radovednost, ustvarjalnost.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

V prihodnjih stoletjih gotovo razumevanje delovanja možganov. A ne nujno še v času našega življenja.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Nemudoma. Tja bi odnesel tisto, kar bo nekoč postalo živ diagnostični čip, da bi z njim odkrival, kaj tam lahko škoduje našim pljučem.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Naj energetski vir je bil in vedno bo zlivanje jeder. Skoraj vsa energija k nam pride z zvezd, kjer se zlivajo jedra. A pravo vprašanje je, kako ta ogromni energijski tok ujeti in uporabiti. V živih sistemih, na primer planktonu in rastlinah, se gotovo skriva marsikak uporaben namig.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Nisem prepričan, da bi si želel na kavo z znanstveniki. Njihovi možgani so tako močno vpeti v razmišljanje o izzivih, da bi verjetno večinoma le strmeli skozi okno. Ko pa bi le pritegnil njihovo pozornost, bi udarili v jedro problema z vso silovitostjo. Takrat moraš biti pripravljen jadrati kot z vetrom v najbolj razburkanem morju. Morda bi vseeno raje šel na kavo z Elonom Muskom. Zame je vir navdiha, ker si drzne premikati meje, na kar smo raziskovalci že skoraj pozabili.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Nočem izbirati. Bralec naj se prepusti domišljiji in v vsakem problemu najde izziv za brušenje svoje ustvarjalnosti. Naj bo on original in ne kopija.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Kako daleč so že raziskave o kopiranju organov. Pred dvema letoma sem na konferenci o tkivnih čipih poslušal o tem, da je raziskovalcem uspelo narediti majhno srčno tkivo, ki je začelo bíti samo od sebe. Nato so v njem uspešno sprožili še nastanek žil, ki so lahko pretakale kri v eni (želeni) smeri. Vse zato, da bi lahko kasneje v tem tkivu raziskovali, kako se spremeni ožiljenost okrog mesta, kjer nastane tumor. Neverjetno!