Na kliničnem oddelku za hematologijo (KOH) Interne klinike UKC v Ljubljani so včeraj prvič pri nas pri odraslem, 48-letnemu bolniku s visoko malignim velikoceličnim limfomom B, uvedli zdravljenje s celicami CAR-T. Gre za najnovejšo metodo naprednega imunskega zdravljenja s posebej pripravljenimi bolnikovimi obrambnimi celicami limfociti T, ki vsebujejo himerne antigenske receptorje za prepoznavanje in uničenje rakavih celic.

Kot je povedal predstojnik KOH prof. dr. Samo Zver, je bolnik pred leti zbolel za nizkomaligno obliko Hodgkinovega limfoma, ki pa se je pozneje spremenila v ne-Hodgkinov limfom z visoko stopnjo malignosti. Zaradi hitre delitve rakavih celic se namreč lahko tumor, običajno na bezgavkah v vratu pod pazduhami in drugje, zelo hitro povečuje in ogroža bolnikovo življenje. Ko so bile izčrpane vse razpoložljive možnosti zdravljenja, predvsem tudi kemoterapija, so hematologi in onkologi na skupnem konziliju – kar je sicer njihovo utečeno sodelovanje pri zdravljenju številnih hematoonkoloških bolnikov – pregledali indikacije in možnost, ali bi bil primeren kandidat za CAR-T. 
 

Zdravijo okrepljene lastne celice

Zdravljenje po metodi CAR-T s celičnim zdravilom (kymriah/tisagenlecleucel), je v Sloveniji odobreno za odrasle bolnike z difuznim velikoceličnim limfomom B (DVCBL), ki ni (več) odziven na kemoterapijo oziroma se bolezen ponovi po dveh ali več linijah sistemskega zdravljenja. Isto zdravilo je odobreno tudi za pediatrične in mlade odrasle bolnike do 25 let, ki imajo  B-celično akutno limfoblastno levkemijo (ALL), ki je neodzivna na standardno kemoterapijo ali se ponovi. Obe obliki krvnih rakov sicer spadata v skupino limfatičnih novotvorb, njihove bolezenske celice pa na površini izražajo specifičen protein CD 19. Na pediatričnem oddelku so tako že zdravili dva mlajša bolnika; prvega v začetku letošnjega leta, drugega pa aprila letos.

Pri omenjenem odraslem bolniku z napredovalim ne-hodgkinovim limfomom so tako na Zavodu za transfuzijsko medicino (ZTM) s postopkom afereze pridobili bolnikove imunske celice, limfocite T, jih nato poslali v izbrani Novartisov pooblaščen laboratorij v tujino, kjer s pomočjo virusnega vektorja v genetski zapis vgradijo novo informacijo o antigenu CD19. Tako spremenjene himerne limfocite T (Chimeric Antigen Receptor T Cells) potem v laboratoriju namnožijo v zadostni količini in jih vrnejo, pripravljene za presaditev. Slednjo nato opravijo na kliničnem oddelku za hematologijo. Postopek – infuzija v žilo, poteka podobno kot pri presaditvi krvotvornih matičnih celic. Tako okrepljene bolnikove celice hitro prepoznajo in uničijo bolezenske celice, ki imajo na svoji površini antigen CD19.


 

CAR-T najpogosteje zadnje upanje …

Zdravljenje ni brez tveganja, saj je velikokrat povezano z burnim imunskim odzivom, tako imenovano citokinsko nevihto, kar prav tako zahteva različne oblike intenzivne obravnave, vendar gre pri večini bolnikov za edino še preostalo možnost. Poročila iz sveta pa tudi kažejo, da se nova možnost zdravljenja kot je metoda  CAR-T hitro razvija in odpira novo upanje ne le za bolnike s krvnimi rakavimi boleznimi temveč tudi za različne druge oblike tako imenovanih solidnih rakov. Z novimi znanji in najsodobnejšo tehnologijo je namreč mogoče v genski zapis limfocitov vnesti ne le antigen za CD19, temveč tudi informacije o  drugih tumorskih antigenih in »oborožiti« imunski sistem za  uničevanje različnih tumorskih celic.

Po besedah Sama Zvera, si tako na kliničnem oddelku za hematologijo intenzivno že zadnji dve leti močno prizadevajo, da bi celotno izvedbo opisanega načina zdravljenja, to je pridobivanje gensko spremenjenih celic v sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki in znanstvenoraziskovalnimi in akademskimi inštitucijami postopoma razvili tudi pri nas. V okolju, kjer je že zdaj zelo dobro razvita hematoonkološka dejavnost in znotraj tega tudi zelo uspešne transplantacije - presaditve matičnih celic, bi v prihodnosti lahko nastalo še uspešnejše medicinsko središče za območje širše regije. Po besedah sogovornika bi tako lahko »ob boljšem razumevanju tega, da je za razvoj in uvajanje novih metod nujna tudi ustrezna finančna podpora za nakup opreme, bi   že v procesu kliničnih raziskav lahko vključili večje število zelo ogroženih bolnikov. Uspešna dejavnost KO za hematologijo je bila že večkrat odmevno predstavljena v strokovni in širši javnosti, žal pa, kot poudarja Zver, nadaljnji razvoj lahko resno ogrozi nerazumevanje odločevalcev in resna finančna podhranjenost.