Prvi »visoki« preizkus za Starship

Po poskokih (in tudi po več eksplozijah med različnimi testiranji) se bo Spacexov najnovejši (in tudi najbolj svetleči) prototip rakete Starship kmalu prvič poskušal dvigniti kar nekaj kilometrov visoko v nebo.
​
​Po načrtih bodo poskušali poleteti okoli 12,5 kilometra visoko in nato tudi pristati. Testni polet bi moral potekati danes, a kot je pri vesoljskih poletih pogosto, so se načrti spremenili. Tik pred izstrelitvijo so namreč zaradi težave z enimi izmed motorjev izstrelitev preklicali.

Tokrat bo poletela raketa s serijsko številko SN8, in sicer iz Spacexovega teksaškega izstrelišča Boca Chica. V suborbitalnem poletu bodo preverjali, kako delujejo trije motorji raptor, kako aerodinamična je konstrukcija, kako se mešajo komponente goriva (raketo poganjata metan in tekoči kisik). SN8 bo po navedbah Spacexa poskušala tudi opraviti pristajalni obrat, prvega takšnega za tako veliko plovilo. Z novimi informacijami o obnašanju rakete, tudi če testni polet ne bo uspešen, bodo lahko še pospešili njen razvoj.



Do zdaj so opravili 330 statičnih testov motorjev, plovili SN5 in SN6 sta se dvignil s ploščadi, kot tudi mali Starhopper. SN5 in SN6 sta imela le en motor in sta se dvignila le 150 metrov visoko, prvi Starhopper je poletel 20 metrov visoko, drugi 150. Več raket se je razletelo med testiranji pritiskov na konstrukcijo. Do zdaj so sestavili deset prototipov, SN9 je skoraj pripravljen. SN8 je precej naprednejši prototip od prejšnjih, ki so poleteli, saj ima tri motorje, opremljen je z zaključno konico, prav tako ima krilca. Nima pa še toplotnega ščita, ki bo, ko bodo sledili orbitalni poleti, nujen za varen ponovni vstop v atmosfero.



Elon Musk, ki je pripotoval v Teksas, da si v živo ogleda poskus, si želi čim prej sestaviti težkokategorno raketo, s katero bi lahko leteli do Lune, Marsa in še naprej. Po njegovih (pogosto preoptimističnih) ocenah bi lahko prve orbitalne polete videli prihodnje leto, lani je sicer napovedoval, da se bo to zgodilo že letos.



Celotna vesoljska ladja Starship je sestavljena iz dveh glavnih delov – 50 metrov visoke stopnje Starship, ki bo v celoti večkratno uporabna, lahko se jo oblikuje za prevoz ljudi (Musk napoveduje, da bo sprejela okoli sto potnikov) ali pa za tovor; in 70 metrov visoke nosilne rakete Super Heavy (za primerjavo: falcon 9 je visok 70 metrov in ima premer 3,7 metra). Starship ima premer devet metrov. Tudi nosilna raketa bo večkratno uporabna, obe stopnji bosta pristajali vertikalno, kot to zdaj že skoraj povsem rutinirano počne prva stopnja falcona 9. V nizkozemeljsko orbito bo raketa sposobna ponesti več kot sto metričnih ton tovora, kar je več kot katerakoli trenutno delujoča raketa na svetu (podobno nosilnost je imel legendarna raketa Saturn V).



Obe stopnji bosta opremljeni z novo generacijo Spacexovih motorjev raptor. Končna različica starshipa bo imela šest motorjev, super heavy pa kar 30. Kot omenjeno, raptorje poganja metan, medtem ko motorje merlin, s katerimi so opremljeni falconi, poganja raketni kerozin. Izbira metana je glede na cilje podjetja logična, saj bi ga lahko lažje pridobivali iz surovin, ki so prisotne na drugih nebesnih telesih.



V podjetju prototipe super heavyja še razvijajo, podobno kot starship bodo tudi ti opremljeni z manj motorji.
Starship je eden izmed treh Nasinih izbrancev za pot na Luno, lunarna plovila z Nasinim financiranjem razvijata še podjetje Dynetics in Blue Origin Jeffa Bezosa.



A dejstvo je, da Muska bolj kot Luna zanima Mars. Nazadnje je izjavil, da bo lahko Spacex s človeško posadko kot prvi na rdečem planetu pristal že čez šest let, morda čez štiri. Najkasneje čez dve leti pa bi tja že poslali odpravo brez posadke.