Prihajajo stroji, ki bodo razmišljali kot ljudje

»Predstavljajte si, da prvič potujete v Indijo, tam pa opazite nekaj, česar še niste videli: trikolesno vozilo. Vodnik vam pojasni, da se takšno vozilo imenuje avtorikša. Po tem dogodku opazite, da so ceste v Indiji polne avtomobilskih rikš, v različnih velikostih, oblikah in barvah. Ko ste videli nekaj primerov avtorikše, ste sposobni natančno prepoznati vse druge.

Naši možgani so sistem za učenje. Ni prav verjetno, da nam je evolucija vprogramirala zavest o avtorikšah. Rikše morate spoznati tako, da ste izpostavljeni vzorcem rikš. Potem ko jih vidite več, znate prepoznati nove, čeprav vzorci niso povsem enaki. Sistem učenja za prepoznavanje novih vzorcev se imenuje posplošitev ali generalizacija. Naši računalniški algoritmi še zaostajajo za sposobnostjo posploševanja naših možganov.«
Navedeno besedilo je začetek uvoda v doktorsko disertacijo How the Brain Might Work: A Hierarchical and Temporal Model for Learning and Recognition (Kako lahko delujejo možgani: Hierarhični in temporalni model učenja in prepoznavanja), ki jo je leta 2008 objavil Dileep George. Letos sva se srečala na Dunaju, na srečanju Pioneers'19, ki združuje startup podjetnike z vsega sveta.

Dileep George je vzor številnim mladim podjetnikom. V svojem podjetju Vicarious s stotimi zaposlenimi, ki je pritegnilo veliko kapitala nekaterih znanih milijarderjev, kot tehnološki direktor povezuje nevroznanost z izzivi umetne inteligence. Trenutno razvijajo sisteme, ki so sposobni imaginacije in načrtovanja – veščin, ki jih umetna inteligenca do zdaj ni imela. Eden takšnih primerov je robot, ki bi lahko sestavljal pohištvo Ikee, in to ne samo že znanih modelov, temveč tudi vse nove. Z Dileepom Georgeem sva se pogovarjala v zgodovinskem središču Dunaja, v nekdanji zimski rezidenci Habsburžanov Hofburgu, kjer je potekalo srečanje Pioneers'19.

Kakšen je vaš pogled na civilizacijo?

V zadnjih nekaj stoletjih je človek naredil večje korake kot v vsej svoji preteklosti, od prazgodovine naprej. Izumili smo veliko stvari, osvojili svet. Vse to smo naredili po zaslugi inteligence. Tisto, po čemer se razlikujemo od vseh drugih bitij, so sklopi nevronskih povezav, in moje področje raziskovanja je prav iskanje odgovora na vprašanje, kako delujejo človeška nevronska vezja. V čem so drugačna kot pri drugih bitjih in kako ustvarjajo inteligenco. Smo na sledi tej skrivnosti in prepričan sem, da bomo izdelali stroje, ki bodo delovali podobno kot človeški možgani. Potem boste robotu preprosto naročili, naj zgradi most, in ekipa inteligentnih strojev ga bo res znala narediti.

Kaj je posebnost vašega pristopa?

Naš vizualni sistem in drugi čuti ne temeljijo izključno na tem, kar zaznavamo. Ljudje namreč nenehno haluciniramo, oblikujemo svojo lastno realnost. Lasten pogled na svet pa je ustvarjalni proces, ki temelji na odzivnih povezavah v naših možganih. Te so osnova za domišljijo, ki jo poskušamo uskladiti z resničnostjo. Naš nevronski sistem nenehno poskuša uravnotežiti naša pričakovanja s tem, kar se zares dogaja.

Kako daleč ste z raziskovanjem?

Z našimi algoritmi smo popolnoma preslepili test Captcha – nekakšen obraten Turingov test, s katerim računalnik na podlagi avtomatično generiranega vprašanja oziroma uganke »ugotovi«, ali komunicira s človekom ali strojem. Ponavadi od nas zahteva, da prepišemo črke in številke, ki niso prav jasno napisane. Človeka to ne zmoti, ker ima sposobnost imaginacije. To je primer odzivnega procesa v možganih.

Ki ga poskušate replicirati v stroju? Ljudje imamo zavest, čustva, občutimo bolečino … Še veliko je stvari, ki jih najbrž ni mogoče poustvariti v stroju.

Sedanji sistemi umetne inteligence še vedno temeljijo na statističnem modeliranju. Algoritmi iščejo povezave med vnesenimi simboli, a brez resničnega razumevanja njihovega pomena. Mi tega ne počnemo. Lažje bom razložil, če vam postavim vprašanje: recimo, da je John v steno zabil žebelj – je žebelj vodoraven ali navpičen?

Stene v stanovanju so ponavadi navpične, zato je žebelj verjetno bolj ali manj vodoraven.

Vidite, žebelj ste takoj povezali s steno. Ko sem vam postavil vprašanje, ste izvedli simulacijo v možganih in se zanesli na svoje dotedanje znanje. Do rešitve niste prišli samo z analiziranjem besed, ampak s celovitim poznavanjem in razumevanjem jezika in podob. To lahko naredimo tudi prek čutov. Pri tem je ključno, kako je znanje organizirano, da je natančno in da se uporablja v ustreznih situacijah. Po drugi strani pa nam pri uporabi znanja pogosto ni treba uporabljati naše »baze podatkov«, na primer za odpiranje vrat. V tem primeru znanje pride hipno in brez truda. Temu bi lahko rekli reševanje problemov z zdravo pametjo. Problem je še vedno, kako vse to znanje povezati z jezikom. Ko izrečem angleško besedo bank, lahko mislim na banko ali na rečni breg.

Potrebujemo torej kontekst?

Natančno tako. Tu je še en primer. Če rečem: »Žoga je padla na mizo in šla skoznjo, ker je bila narejena iz stiropora«, ni povsem jasno, kaj je narejeno iz stiropora – žoga ali miza.

Smo že pri balistiki! Predvidevam, da je projektil narejen iz primernega materiala, oziroma domnevam, da je miza mehkejša in krogla oziroma žoga trdna.

Spet ste pokazali, kako lahko uporabite svoje znanje ali pač zdravo pamet. Najprej ste razumeli, za kaj gre, in potem odgovorili na vprašanje. Za vse to ste uporabili znanje jezika.

Kje ste pri raziskavah z znanstvenega in tržnega vidika?

Še vedno smo v zgodnji fazi. Kar zadeva znanost, smo odkrili nekatera ključna načela dojemanja, torej kako odzivne in lateralne povezave ustvarjajo zaznave. Napredovali smo tudi pri razumevanju, kako se učimo konceptov. Mnoge besede, ki smo jih ustvarili, so pravzaprav plod konceptov »levo«, »desno«, »navzgor«, »navzdol«, »v«, »ven« in podobnih. To niso konkretni predmeti, temveč pojmi, ki jih povezujejo. Vprašanje je, kako se učimo koncepte o konceptih, a le tako lahko razumemo izraze, kot je demokracija, ki temeljijo na kompleksnih konceptih.

Gre torej za vse višje ravni abstrakcije. Kako razložiti otroku ali robotu, kaj je pohlep, subtilnost, skromnost ...

Točno tako! Razvozlali smo nekatera ključna načela pri učenju teh konceptov.

Kdo financira vaše podjetje?

Imamo veliko vlagateljev, nekateri so zelo znani: Mark Zuckerberg, Elon Musk, Dustin Moskowitz.

In država, ki ima v nekaterih institucijah besedo intelligence?

Ne, nimamo neposrednih državnih naložb, razen nekaterih dotacij.

Kaj pričakujejo vlagatelji?

Izdelujemo naprave za avtomatizacijo montažne proizvodnje.

Najprej pomislim na avtomobile, ampak najbrž delate tudi kaj bolj zahtevnega.

S procesom izdelave avtomobilov se ne ukvarjamo, ker je ta že precej avtomatiziran. Bolj nas zanimajo avtomatizirane linije za sezonske izdelke, na primer tiste, ki so naprodaj tik pred božičem. Naslednje leto za božič bodo na trgu drugi izdelki, v drugačni embalaži. Tradicionalna robotika ni predvidevala takšnih sprememb.

Lepega dne bomo tako prišli v tovarno in naročili robotom, naj začnejo izdelovati lepše pakiranega, bolj okusnega, tržno privlačnejšega in bolj donosnega velikonočnega zajca kot lani!

Tako je. Smo v začetnih fazah tega.