Premier: Vlada znanost razume in vanjo verjame

Raziskovalci so v sklopu Shoda za znanost razpravljali o financiranju znanosti, neustreznem ocenjevanju raziskovalnih projektov in ukrepih za izboljšanje položaja slovenske znanosti. Premier Robert Golob in minister Igor Papič, ki sta sodelovala pri razpravi, sta poudarila, da so se sredstva za znanost v tem mandatu zelo povečala. »Ni stvar v regulativi, ampak v tem, ali vlada znanost razume in vanjo verjame, ali pa ne. Če želite, natančno vem, katera stranka ne verjame v znanost,« je dejal premier.

Robert Golob je poudaril pomembnost sodelovanja med različnimi področji – od naravoslovja, družboslovja do humanistike, saj lahko šele potem znanost največ da celotni družbi. »Včasih delamo napako, ko pravimo, da je aplikativna znanost tista, ki se prodaja, temeljna pa tista, ki se ne. To je zelo stereotipno in ne drži. Aplikativna znanost je usmerjena v rezultat, kakršenkoli, naj bo to spoznanje o družbi ali konkreten materialni produkt,« je dejal premier in nadaljeval: »Kaj bi si želel, da znanost s povečanim denarjem naredi? Primarno, da se začne povezovati. Izhajam iz svojih izkušenj, da ko sem se začel povezovati kar se da široko zunaj svojega področja, sem lahko največ prispeval v družbo,« je poudaril. Dodal je še, da se na področju vesolja in umetne inteligence odpirajo neslutene priložnosti, saj se meje med znanostmi brišejo, tudi za majhne države. Poudaril je, da je naložba v znanost ena najboljših, ki jo državni proračun oziroma celotna družba lahko naredi za svojo prihodnost. »Pri znanosti gre za to, da lahko majhna skupina zelo izobraženih in naprednih ljudi s tem, ko dobi dovolj denarja predvsem od države, ustvarja boljšo prihodnost za vse generacije in vse ljudi v državi.«

Direktor ZRC SAZU Oto Luthar se je strinjal, da je novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinesel povečanje financiranja znanosti, vendar tudi z njim še vedno ostajajo nekatera vprašanja nerešena. Kot enega pomembnih izzivov je Luthar izpostavil vse pogostejšo delitev družbe po sektorjih, pri čemer se nekatere obravnave pomembnejše od drugih, na primer gospodarstvo, znanost pa je kot del javnega sektorja nekje na robu.

Minister za znanost Igor Papič je v razpravi povedal, da so vlaganja v znanost pred nastopom te vlade znašala okoli 350 milijonov evrov, lani je namenila 528 milijonov, letos 674 milijonov evrov, prihodnje leto pa bo celotna številka iz vseh resorjev znašala že več kot 700 milijonov. »Osnovne pogoje – financiranje, da to omogočimo, vzpostavljamo. Vsak raziskovalec tudi na temeljnem področju pa mora razmišljati o končni uporabi svoje raziskave,« je poudaril minister.

Leta 2026 bo za celotno znanstvenoraziskovalno dejavnost namenjenih več kot 700 milijonov evrov. FOTO: Jože Suhadolnik

Še več sredstev

Vlada je na včerajšnji seji sprejela predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. »To je strateška sprememba, s katero še dodatno zvišujemo sredstva za znanost in inovacije z enega na 1,25 odstotka BDP,« je povedal Papič. Po seji vlade je minister pojasnil, da se dodatno zvišanje nanaša predvsem na inovacije, s čimer zagotavljajo pogoje za učinkovit prenos znanja v družbo. Določeno je tudi na način rasti sredstev za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Delež BDP se povečuje za 0,08 odstotne točke letno, dokler ne doseže navedenih ciljnih vrednosti.

Oto Luthar je premieru in ministru pojasnil, da še vedno ostaja zelo pomembno vprašanje raziskovalne infrastrukture, ki je marsikje dotrajana, pri čemer je predlagal sprejetje posebnega zakona. Izpostavil je tudi problematiko pretiranega administrativnega nadzora ter neustrezno ocenjevanje projektov pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris). Politična sogovornika v razpravi sta se strinjala, da je administrativnih ovir veliko in da jih poskušajo odpraviti, vendar je to večletna naloga.

Shod za znanost je sicer neformalno združenje slovenskih raziskovalcev in raziskovalk iz različnih javnoraziskovalnih ustanov, ki je nastalo kot odgovor na ameriški March for Science, prvi javni shod pa je bil organiziran aprila 2017.