Na poti do mamuta ustvarili »volnate« miši

Znanstveniki ameriškega biotehnološkega podjetja Colossal Biosciences so v prizadevanjih, da bi »oživili« izumrlega mamuta, z gensko modifikacijo ustvarili dolgodlake »volnate« miši. To je prvi korak do mamutov oziroma bolje rečeno mamutom podobnih bitij, ki bi jih ustvarili z gensko modifikacijo azijskih slonov. Pri tem upajo, da bi se prva takšna bitja skotila že do konca leta 2028. 

Ekipa podjetja je svoj pristop na poti do bitij, podobnih izumrli živali, ki je izginila ob koncu zadnje ledene dobe, potrdila s stvaritvijo zdravih, gensko spremenjenih miši, ki imajo lastnosti za toleranco mraza, vključno z dolgo kosmato dlako. »To je velika potrditvena točka,« je za Guardian dejal Ben Lamm, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Colossal. Ekipa je sicer preučevala genome starodavnih mamutov in jih primerjala z genomi azijskih slonov, da bi razumela, v čem se razlikujejo, potem pa jih je začela urejati in spreminjati. 

Pri podjetju pravijo, da so bili poskusi z dlakavimi mišmi korak h genskemu spreminjanju slonov, da bodo dlakavi in da bodo ​​bolje prenašali mraz. Končni cilj je, da bi imeli črede mamutom podobnih bitij, ki bi živela v arktični tundri. Pri podjetju menijo, da bi pašne navade teh bitij spodbudile travišča k razcvetu in zmanjšale količino ogljikovega dioksida, ki se sprošča zaradi taljenja permafrosta. Ogljikov dioksid je toplogredni plin, ki je eden glavnih povzročiteljev globalnega segrevanja.

V raziskavi, ki še ni bila strokovno pregledana, je skupina uporabila številne tehnike urejanja genoma za genetsko spreminjanje oplojenih mišjih jajčec ali spreminjanje embrionalnih izvornih celic miši in jih vbrizgala v mišje zarodke, preden jih je vsadila v nadomestke, so zapisali pri Guardianu. Osredotočili so se na spreminjanje devetih genov, povezanih z barvo dlake, teksturo in dolžino. Te gene so spremenili tako, da so dobili fizično podobne tistim, ki so jih imeli mamuti, to je, denimo, svetlo rjava dlaka.

Pri miših so, kot navajajo tuji mediji, odkrili dva gena, ki so jih imeli tudi mamuti, ki naj bi bila odgovorna za dlakav kožuh. Te gene so pri miših spremenili tako, da so bili bolj podobni tistim, ki so jih imeli mamuti. Ekipa je tudi prekinila gen, povezan z načinom presnove maščob pri miših, ki so ga našli tudi pri mamutih in o katerem menijo, da bi lahko imel vlogo pri prilagajanju na mraz. Mišim so na koncu uvedli osem sprememb v sedmih različnih genih, rezultat pa je bil, da so se miši skotile z različnimi kombinacijami lastnosti dlak, na drugi strani pa so vse miši imele podobno povprečno telesno maso, ne glede na to, ali je bil gen, povezan s presnovo maščob, spremenjen ali ne.

»Učinkovitost urejanj je bila različna, vendar so bili številni posamezniki stoodstotni za vse poskuse urejanja,« je povedala Beth Shapiro, znanstvena direktorica podjetja, in dodala, da so bile vse skotene miši zdrave. Lamm je dodal, da bodo v prihodnjih mesecih preverili, kako so miške odporne proti mrazu. 

Znanstveniki, ki s podjetjem ne sodelujejo, so imeli mešane odzive. Na eni strani so pohvalili tehnično izvedbo raziskave, na drugi pa so seveda močno skeptični, da bi podjetju uspelo izdelati mutirane slone, ki bi pomagali v boju proti podnebnim spremembam. 

Robin Lovell-Badge z Inštituta Francisa Cricka v Londonu je za Guardian dejal, da študija ni razkrila mehanizmov, s katerimi geni proizvajajo različne tipe dlake, in da bi bilo izumrtje mamutov veliko bolj zapleteno kot preprosto spreminjanje nekaj genov za odpornost na mraz – navsezadnje ni jasno, kakšne genske spremembe bodo potrebne, da živali ne bodo samo videti kot mamuti, ampak da se bodo tudi obnašale kot mamuti. 

Drugi raziskovalci so opozorili, da lahko genske spremembe delujejo na miših, ni pa nujno, da bodo tudi na slonih, posledično bi lahko v podjetju povzročili nepotrebno trpljenje živali.