V nadaljevanju preberite:

Sredi študijskega leta smo, a ploščad med stavbama fakultete za matematiko in fiziko je distopično prazna. Ko priklepam kolo, mi na vhodu pomaha dekan dr. Anton Ramšak, od danes tudi eden od kandidatov za rektorja ljubljanske univerze. Preden se bova usedla v veliko sejno sobo, vsak na svoji strani mize na varni razdalji, mi razkaže novo knjižnico, ki so jo uredili med epidemijo. Tudi v stavbi je neprijetna tišina.

V času, ko moramo toliko stvari premisliti in postaviti na novo, je prav, da javne debate ne prepustimo samo politiki in da pustimo do besede znanstvenikom in akademikom, če si je že sami nočejo vzeti. Zato se bova z Antonom Ramšakom pogovarjala o pasteh študija na daljavo, o nasilju za akademskimi zidovi in o tem, koliko in kako naj se politiki ukvarjajo s primernostjo strukture študijskih programov. O njegovem potegovanju za rektorja ne bova govorila, saj v času pogovora uradno še ni bil med kandidati.

Morda še bolj radoveden sem, kako mi bo strokovnjak za kvantno mehaniko razložil to briljantno in nenavadno teorijo, ki tako nezmotljivo natančno pojasni svet osnovnih delcev, a kljub temu ni popolna. Prav ta nepopolnost, vmesni svet, kot mu pravi Ramšak, je po njegovem mnenju eden največjih izzivov nove znanosti, ki nam bo, ko ga rešimo, odprl čisto nove, nepredstavljive poti.