Kriza razkriva pomen znanosti

Te dni sem stal v dolgi vrsti pred pošto in bil priča pogovoru dveh čakajočih o danes povsem običajni temi: »Poglej, koliko denarja damo za znanost, zdaj, ko bi jo potrebovali, pa ni od znanstvenikov nobene koristi. Koliko časa so obljubljali to cepivo ...« Ta pogovor je izražal zgolj njuno nezadovoljstvo, do znanosti pa sta bila še dokaj prizanesljiva, saj je pravzaprav nista omalovaževala, le vedela nista, da znanstveno raziskovanje ne da rezultatov čez noč. K sreči se pomena znanosti številni danes že zavedajo. Po enem letu od izbruha epidemije vemo, da pri koronavirusu ne gre za navaden prehlad ali virozo, temveč za hudo bolezen s še ne povsem znanimi posledicami, ki jih mnogi, zlasti starejši, žal ne premagajo.

Pogosto se sliši, da je v vsaki slabi stvari lahko tudi kaj dobrega. Vsekakor lahko celo v današnjem virusno kriznem stanju najdemo kaj pozitivnega. Dobro je, da verjetno večina, podobno kot čakajoča pred pošto, v resnici verjame v znanost in jo v tem trenutku vidi kot svetlobo na koncu temnega predora. Glede tega se je zaupanje v znanost v resnici povečalo, kar sam, ki sem globoko usidran vanjo, občutim na vsakem koraku. Morda se tokrat prvič zares zavedamo, kako velika rešitev je znanost za človeštvo tako glede zdravstvenih kot okoljskih in posledično tudi družbenih sprememb; večina je tako izkustveno dojela, da se zdaj nakazuje realno upanje, da bomo s cepivom tegobe epidemije, ki je močno zarezala v naša življenja, verjetno vsaj obrzdali, če že ne povsem odpravili.

Razvoj cepiva je tokrat šel po zelo različnih poteh in vse kaže, da so vse vodile do skupnega cilja. Ob tem se je pokazalo, da je znanost v Sloveniji zares v samem svetovnem vrhu in povsem primerljiva z najuspešnejšimi državami. Zdaj se je bolj kot kdaj prej razkrilo, da je za dosego zares vrhunskih rezultatov treba imeti dobro raziskovalno opremo, s katero lahko zagnani znanstveniki in motivirani študenti uresničijo svoje ideje. Izkazalo se je, da smo v Sloveniji sposobni izredno hitrega prilagajanja povsem novim izzivom. In to na vseh področjih.

Na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za matematiko in fiziko, na primer, svojega dela nikoli nismo videli na področju epidemiologije. Matematika in fizika se pojmujeta kot bazični znanosti, katerih korenine segajo do grških modrecev, Pitagore in Arhimeda. Naše raziskovanje predstavljajo sistemi, pri katerih se uporabnost pogosto pokaže šele z večjim časovnim zamikom. Znamo postavljati prava vprašanja, znamo reševati enačbe in znamo preliti odgovore v matematične modele. To je zdaj, ob izbruhu krize, ko se je velika skupina znanstvenikov z različnih področij zbrala okoli sledilnika za covid-19, postalo tudi širši javnosti povsem očitno.

Na fakulteti za matematiko in fiziko je pri modelskem in matematičnem delu sledilnika pomemben prispevek dr. Žige Zaplotnika, ki po vzoru meteoroloških modelov vključuje asimilirane informacije o številu smrtnih primerov, številu hospitaliziranih in številu pacientov na intenzivni negi. Matematiki so hitro pripravili povsem nova orodja za analizo in razvoj anonimiziranih mobilnih aplikacij za sledenje okužbam, ki bi ob najstrožjem zagotavljanju zasebnosti omogočali epidemiološkim službam spremljanje kritičnih statističnih parametrov.

Najverjetneje v zadnjih letih v Sloveniji še ni bilo projekta, kjer bi se složno in spontano organizirala tako široka paleta priznanih strokovnjakov z Univerze v Ljubljani in raziskovalnih inštitutov, kot so Institut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo, Nacionalni inštitut za kemijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko, tudi Mlada sekcija statističnega društva, Mladi zdravniki Slovenije in drugi posamezniki. Prav zdaj, v času najhujše krize, se je pokazalo, kako smo v Sloveniji v kratkem času sposobni združiti moči in sodelovati pri velikih interdisciplinarnih projektih. Tudi tokrat se je izkazalo, da si znanost želi vračati družbi tisto, kar je ta vložila vanjo, da ji s svojim znanjem želi pomagati in da si želi z njo tudi ustrezno komunicirati z namenom, da bi bilo čim manj takšnih, ki bi jo zavračali ali je ne bi hoteli razumeti. Podobno je drugod v Evropi in svetu, kjer se je pokazala nujnost še večje podpore znanosti, raziskovanja in izobraževanj novih vrhunskih strokovnjakov.

Zato na Univerzi v Ljubljani, na Fakulteti za matematiko in fiziko, močno podpiramo pobudo, ki jo je svet za znanost in tehnologijo kot najvišje vladno posvetovalno telo za področje raziskav in inovacij poslal na Vlado Republike Slovenije. Konkurenčnost in napredek Slovenije znotraj Evropske unije sta zelo odvisna od vrhunske znanosti in kakovostnega visokošolskega izobraževanja.

V imenu Univerze v Ljubljani, Fakultete za matematiko in fiziko, tudi sam pozivam vlado, da se v državi čim bolj ambiciozno lotimo kadrovske in infrastrukturne krepitve znanosti in visokega šolstva ter tako končno izboljšamo razmere za odlično raziskovalno oziroma visokošolsko pedagoško delo.

***

Prof. dr. Anton Ramšak, dekan Fakultete za matematiko in fiziko UL.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.