Pravi podatki za hitro ukrepanje ob naravnih katastrofah

Program opazovanja Zemlje Evropske vesoljske agencije je eden najboljših na svetu. Je tudi najobsežnejši Esin program, saj je letos približno tretjina celotnega proračuna agencije, ki znaša 7,8 milijarde evrov, namenjena ravno temu programu. Načrtujejo kar nekaj izstrelitev novih satelitov, je poudarila Simonetta Cheli, direktorica programov opazovanja Zemlje in vodja centra ESRIN, raziskovalnega središča v italijanskem mestu Frascati.

»Letos pripravljamo izstrelitve meteoroloških odprav, ki so plod sodelovanja z evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov Eumetsat, in sicer satelita MTG-S, ki bo uvedel prelomno funkcijo infrardečega sondiranja, kar bo še povečalo natančnost napovedovanja vremena, in satelita MetOp-SG. Po uspešni decembrski izstrelitvi Sentinela 1C, ki je del programa Copernicus, letos načrtujemo izstrelitev Sentinela 1D. Gre za radarsko misijo, ki je pomembna tudi za Slovenijo, saj bo namenjena preučevanju zemeljskih plazov, poplav in drugih ekstremnih dogodkov. Skupaj z Naso bomo izstrelili Sentinel 6B, ki je identičen novembra 2020 izstreljenemu satelitu Sentinel 6 Michael Freilich. Odprava spremlja dvigovanje morske gladine, kar je pomembno pri prilagajanju na podnebne spremembe,« je Simonetta Cheli naštela nekaj letošnjih odprav.

Fotografi, ki razvijajo satelitske slike

Čeprav se Evropa ponaša z bogato floto satelitov, seveda vseskozi načrtujejo nove tam, kjer manjkajo meritve oziroma podatki. »Poznamo znanstvene vrzeli, ki jih je treba zapolniti in jih bomo predlagali ministrskemu svetu držav članic. Taka je na primer gravitacijska odprava naslednje generacije NGGM, ki bi preučevala hidrologijo, oceanske tokove. Že odobrena in v pripravi je odprava CO2M, s katero bomo merili ogljikov dioksid antropogenega izvora, kar je zelo pomembno za izvajanje pariškega sporazuma. Na kar nekaj področjih so še vrzeli, hkrati pa moramo zagotavljati nadaljevanje sedanjih odprav za pridobivanje dolgoročnih podatkov.«

Opozorila je na pomen teh odprav, saj satelitski podatki omogočajo zanesljivo napovedovanje vremena, upravljanje kmetijstva, voda, prilagajanje na podnebne spremembe, med drugim bodo izdelali tudi digitalnega dvojčka Zemlje. »Pri tem je pomembno ne le, da podatke pridobimo, ampak da jih ustrezno izkoristimo, ovrednotimo z integracijo novih digitalnih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in strojno učenje. Tu ima Slovenija nekatera odlična podjetja in raziskovalce,« je dodala. »Opazovanje Zemlje je bilo tradicionalno institucionalno, tako kot celoten vesoljski sektor, vendar tudi to področje postaja komercialno zanimivo, vse večjo vlogo imajo zasebna podjetja. To so izzivi in priložnosti, moramo pa biti hitrejši pri javnih naročilih, podjetjem moramo pomagati pri dostopu do tveganega kapitala, spodbujati moramo inovacije,« je še dejala v pogovoru ob robu vrha Slovenija-Esa v Rimskih Toplicah.

Simonetta Cheli je pri Esi zaposlena od leta 1988, direktorica programov za opazovanje Zemlje pa je postala januarja 2022. FOTO: Saša Senica  

V Evropi in drugod po svetu smo v zadnjih letih spremljali številne naravne nesreče. »Poplave v Valencii, pri vas, v srednji Evropi, Italiji … Zavedeli smo se, da ni dovolj, da so podatki na voljo, prave podatke je treba ustreznim organom omogočiti hitro. Zato zdaj izboljšujemo svojo vlogo in pripravljamo iniciativo odpornosti. Ne gre le za naravne nesreče, ampak tudi za drugo znanje o civilni varnosti, na primer, preučujemo migracijske tokove, z evropsko agencijo za pomorsko varnost sodelujemo pri preučevanju razlitij nafte … Strokovnega znanja imamo veliko, vse to želimo zdaj združiti v celoto,« je pojasnila sogovornica.

Pri analizi in obdelavi podatkov uporabljajo, kot je dejala, tudi tehnologije umetne inteligence, v centru Esrin bodo letos dobili superračunalnik. »Lani smo kot demonstracijsko tehnologijo izstrelili satelit Φsat 2 (izgovori se fisat), ki ima na krovu tehnologijo, podprto z umetno inteligenco. Satelit zaznava oblake in že na krovu analizira in razbere posnetke, preden slike pošlje proti tlom. Superračunalnik v Esrinu bo na voljo vsem v Esi, ne le našemu programu. Zagotovo bomo z novimi računalniškimi zmogljivostmi hitreje obdelali velike količine podatkov.«

Ф-sat 1: Umetna inteligenca za opazovanje Zemlje

V tirnicah okoli Zemlje je veliko satelitov z izjemno ločljivostjo, kar vzbuja vprašanje o zasebnosti. »Evropske odprave, ki jih izvajamo in upravljamo, nimajo visoke ločljivosti pod 50 centimetrov, govorimo o ločljivosti nekaj metrov. Vsekakor to niso stopnje, enakovredne obrambnim satelitom. Seveda pa danes kombiniramo podatke, ki so prosto ali komercialno dostopni. Na primer, s Sentinelom 5 lahko opazimo uhajanje metana iz cevovodov, če denimo integriramo še podatke kanadsko-britanske organizacije GHGSat (ta je vodilni sistem za spremljanje emisij toplogrednih plinov visoke ločljivosti), lahko natančno določimo lokacijo uhajanja plina in s tem pomagamo izvajati podnebno zakonodajo. Vsekakor so podatki vse bolj natančni in treba je imeti jasne predpise,« je še dodala direktorica programa za opazovanje Zemlje.