V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju bo od jutri na ogled kamen z Lune, ki so ga prinesli na Zemljo astronavti iz odprave Apollo 17 in je star več kot večina površinskih kamnov na Zemlji. Konec meseca se bo neprecenljivemu razstavnemu eksponatu pridružila replika vesoljske obleke Neila Armstronga, prvega človeka na Luni.

»To je eden od najzanimivejših objektov, ki so prispeli v Slovenijo, in zagotovo med najvrednejšimi, ki jih pri nas gostimo. Kamen z drugega vesoljskega telesa bomo oplemenitili z multimedijsko vsebino o človeških odpravah in Luni,« je poudaril Dominik Kobold, direktor centra Noordung.



V piramido vlit fragment so prinesli na Zemljo astronavti, ki so se zadnji sprehajali po Luni. Posadko Apolla 17 so sestavljali poveljnik Eugene Cernan, Ronald Evans, ki je pilotiral komandi modul in ni stopil na Mesec, in geolog Harrison Schmitt, Nasin prvi astronavt iz vrst znanstvenikov, ter pet miši. Odpravo so izstrelili 7. decembra 1972, Cernan in Schmitt sta tri dni preživela na površju, kar je bilo najdlje od vseh odprav, z lunarnim roverjem sta prevozila skoraj 36 kilometrov. Astronavti, ki so pljusknili v vodo 19. decembra 1972, so prinesli na Zemljo tudi največ vzorcev, to je kar 110 kilogramov. In 120-gramski košček Lune je zdaj prispel v Slovenijo.



»Eksponat, ki smo ga prinesli sem, je bil del dobrih osem kilogramov velikega lunarnega kamna. Lepo so vidne ravne stranice, kjer so ga odrezali od celote, bazalt pa spominja pa na porozno vulkansko kamnino. Star je okoli 3,75 milijarde let, kar je več od večine površinskih kamnov na Zemlji,« je poudaril namestnik vodje oddelka za odnose z javnostmi na ameriškem veleposlaništvu Brian Street. Na Zemlji težko najdejo kamnine izpred več kot štirih milijard let, saj je tektonika prvotne materiale dodobra premešala. Najstarejši minerali, najdeni na Zemlji, so iz avstralskega hribovja Jack Hills, njihovo starost so ocenili na 4,4 milijarde let.
 

Iz Houstona v Slovenijo

Kamenček so posodili Sloveniji iz Nasinega Johnsonovega centra v Houstonu. Našo državo je v zadnjih letih obiskalo kar nekaj predstavnikov Nase, od astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika in znanstvenice Kim Binsted do Bresnikove žene Rebecce, strokovnjakinje za vesoljsko pravo. Ob obiskih, je povedal Street, se je pokazalo veliko navdušenje Slovencev nad vesoljsko znanostjo in tehnologijo, in tako so stekli pogovori, da bi k nam ob petdeseti obletnici prvega pristanka človeka na Luni prinesli nekaj s tega nebesnega telesa. A to »odpravo« je močno zapletla epidemija covida-19.



»Zavedali smo se, da ne bo lahko. Sprva bi moral kamen prinesti k nam Nasin kurator zbirke, nato so uvedli omejitve potovanj. A naša zaposlena je bila konec pomladi v Teksasu in na njeno presenečenje smo jo zaprosili, naj se odpelje do Nasinega centra, tam pobere kamen z Lune in z njim prileti v Slovenijo,« je zabaven klic kolegici opisal predstavnik ameriškega veleposlaništva. »Ko je pripotovala k nam, se je pripeljala na parkirišče, odložila dragoceni tovor, sama pa se je napotila v obvezno karanteno,« je sklenil pripoved.



Eksponat bo pri nas nekaj mesecev, 29. avgusta pa bo v Vitanje prispela še replika Armstrongove vesoljske obleke. Te so izdelali ob lanski 50. obletnici odprave Apollo 11 in jih razposlali na različne konce ZDA, eno pa ameriški diplomatski misiji pri Združenih narodih na Dunaj. Obleka zdaj potuje po Evropi, pri nas bo na ogled dva meseca, je povedal Kobold.