Potrebe po jedrskih inženirjih rastejo

Slovenija je minuli teden s Francijo podpisala sporazuma, s katerima državi krepita sodelovanje pri civilni rabi jedrske energije. Ta ima ključno vlogo pri doseganju evropskih ciljev podnebne nevtralnosti in energetske neodvisnosti.

O pomenu jedrske energije, vprašanju cene in jedrskih odpadkov ter o izobraževanju smo govorili z dr. Janom van der Leejem, izvršnim direktorjem Mednarodnega inštituta za jedrsko energijo (I2EN). Memorandum o soglasju med I2EN in Univerzo v Mariboru (UM) prinaša razvoj novih visokošolskih programov na področju jedrske znanosti in tehnologije, kar je pomemben korak pri dolgoročni krepitvi kadrovskih in tehnoloških zmogljivosti univerze. Mednarodni inštitut I2EN bo pomagal pri evalvaciji novih študijskih programov Fakultete za energetiko, da bi institucija lahko pridobila akreditacijo in utrdila mednarodno priznano odličnost. I2EN koordinira izobraževanje in usposabljanje za države, ki želijo vzpostaviti partnerstvo s Francijo na jedrskem področju. Pri tem sodeluje s številnimi francoskimi deležniki iz akademskega, vladnega, raziskovalnega in industrijskega okolja, med drugim z več kot 30 univerzami in inženirskimi šolami, nacionalnimi raziskovalnimi laboratoriji in industrijskimi podjetji.

Drugi memorandum, o sodelovanju med EDF in Institutom Jožef Stefan, podpisan isti dan, pa se nanaša na raziskave in razvoj, tako pri gradnji novih jedrskih elektrarn kot pri malih modularnih reaktorjih.

Kaj memorandum med I2EN in UM prinaša univerzi, Sloveniji in kaj vašemu inštitutu?

To je za nas prvi korak, da začnemo s slovenskimi univerzami deliti tisto, kar smo desetletja razvijali v Franciji. To pa zato, ker je nujno potreben razvoj človeških virov za prihodnja leta. To opažamo v Franciji, kjer je okoli jedrske energije zelo dinamično, podobno je tudi v Sloveniji in še v mnogo drugih evropskih državah. Potrebe po jedrskih inženirjih rastejo, prav tako po znanju, vendar moramo to razvijati lokalno.

V tem prvem koraku bomo z Univerzo v Mariboru delili znanje in izobraževalno infrastrukturo, ki smo jo zgradili v Franciji, v Francijo bomo pripeljali slovenske študente, da se bodo izobraževali v naših centrih. Gradnja takšnih jedrskih izobraževalnih središč je za manjše države pogosto predraga, zato predlagamo delitev infrastrukture. Želimo si tudi izmenjave profesorjev in mladih raziskovalcev in strokovnjakov, da nadgradijo znanje v naših jedrskih elektrarnah, obratih za predelavo goriva …, da lahko začutijo in vidijo, kako delo in razvoj potekata pri nas. Menim, da se bo sodelovanje med Francijo in Slovenijo le še poglobilo.

Rektor mariborske univerze Zdravko Kačič in Jan van der Lee, izvršni direktor I2EN, ob podpisu memoranduma. FOTO: Blaž Samec  

Kakšni so sicer programi inštituta?

Naš inštitut ima dve glavni nalogi. Prva je deliti francoske jedrske programe usposabljanja z državami, ki nameravajo šele vzpostaviti področje jedrske energije ali pa ga nadgraditi, kot je v primeru Slovenije. Zato odpiramo izobraževalne centre študentom iz drugih držav na magistrske študije, specializirane izobraževalne programe ...

Drugo poslanstvo je zagotoviti, da vsi naši izobraževalni programi ustrezajo potrebam industrije danes, pa tudi v prihodnjih desetih, petnajstih letih. To lahko zagotavljamo, ker nas podpira celotna jedrska industrija v Franciji. Z nami sodelujejo največji igralci na tem področju, kot so Komisariat za alternativne energije in atomsko energijo (CEA), EDF, univerze, drugi raziskovalni inštituti. Smo nekakšen vmesnik in naša vloga je, da koordiniramo vse te izobraževalne programe. Študenti pa so lahko prepričani, da so dobili znanje, ki ga industrija potrebuje. S tem jim zagotavljamo, da zanje obstaja vrsta različnih služb, dobro plačanih služb, zanimive karierne priložnosti.

Potrebe pa trenutno rastejo?

Eksponentno. Dogajanje je zelo dinamično. Ocene kažejo, da je samo v Franciji treba odpreti 10.000 delovnih mest več na leto, da bi se lahko odzvali na trenutno predlagane programe. To velja za francosko jedrsko industrijo, ki deluje tudi v Združenem kraljestvu. V evropskem merilu pa je ta številka še precej večja. Potrebujemo strokovnjake najrazličnejših profilov, ne le inženirje ali doktorje znanosti. In to je izziv. Kako lahko pridobimo več usposobljenih ljudi? Spodbujati moramo ne le študente, verjetno moramo začeti že s srednješolci, pa ne samo v Franciji, tudi drugod, in to je naloga našega inštituta.

V jedrski industriji se razvija veliko inovacij na različnih področjih, jedrski reaktorji se vseskozi nadgrajujejo, tu so elektrarne tretje, četrte generacije. Priljubljenost jedrskih poklicev sledi istemu trendu: februarja 2022 je predsednik Emmanuel Macron napovedal gradnjo šestih novih reaktorjev v Franciji, nekaj mesecev pozneje pa se je število študentov, ki so želeli študirati jedrsko energijo, podvojilo.

Je oziroma kako je lahko Evropa znova vodilna pri razvoju jedrske energije? Glavne tekmice so tu Kitajska in ZDA.

Ključna pri tem je skupna evropska strategija, ki je do zdaj ni bilo, vendar jo skušamo doseči. Zato je tudi zelo pomembno sodelovanje, zlasti za manjše države, kot je Slovenija. Jedrskega sektorja ne moremo razvijati v mejah države, ampak z mednarodnim sodelovanjem.

Evropa bi morala biti enotna okoli jedrske energije. Naš inštitut je lep primer združevanja in usklajevanja izobraževanja na tem področju. Lahko bi razmišljali tudi o skupni evropski tehnologiji, vendar če politika ni jasna, to lahko ovira razvoj. Kako in kam naj vlaga jedrska industrija, če ne vemo, kaj bo prinesel jutri? Morali bi imeti jasno in enostavno strategijo, brez tega ne gre. Ampak stvari gredo v to smer in zelo smo optimistični.

Vse večje potrebe po (električni) energiji, podnebne spremembe … Jedrska energija je del rešitve.

Naj naštejem tri glavne prednosti jedrske energije. To je nizkoogljični vir za proizvodnjo električne energije. Boriti se moramo proti podnebnim spremembam, prav tako potrebujemo čist zrak. Drugič, jedrska energija je zanesljiv in stabilen vir električne energije. Gospodarstvo temelji na tem, da imamo elektriko, ko jo potrebujemo, in to v zadostnih količinah. Morda bi lahko zgradili drugačno gospodarstvo, ampak to, ki ga imamo zdaj, deluje tako. Ko pridemo domov, pričakujemo, da se prižgejo luči, klimatske naprave, ogrevanje. In kot tretje, jedrska energija zagotavlja relativno nizke in stabilne cene za daljše obdobje – mogoče je predvideti, kakšne bodo cene v naslednjih 60 letih. In na tem lahko gradite industrijo, gospodarstvo. Res je, da je začetna finančna naložba precejšnja, nato pa so stvari stabilne. Stroški goriva pri jedrski energiji so skoraj nični. Tako lahko zgradite stabilno in predvidljivo prihodnost za industrijo, menim, da takšne prednosti lahko zagotovi samo jedrska energija.

Na mariborski univerzi želijo uvesti nove študijske programe s področja jedrske znanosti in inženirstva na vseh akademskih stopnjah. FOTO: Blaž Samec

Za zdaj še vedno gradimo velike elektrarne, bodo v prihodnosti prevzeli primat mali modularni reaktorji (SMR)? Kaj menite?

Manjši reaktorji pomenijo manj električne energije. Prvo in glavno vprašanje je torej, koliko energije potrebujete. Ključna beseda pri SMR je modularnost – to je del inovacije, ki jo razvija veliko držav, seveda tudi Francija. Ideja je, da so posamezni »moduli« preprostejši in hitrejši za gradnjo, posledično tudi cenejši. Ampak vse se sklene pri prej omenjenem vprašanju. Prav tako je vprašanje, kje lahko postavimo takšne elektrarne. Zanje potrebujete vodo za hlajenje. Za proizvodnjo električne energije iz jedrske energije potrebujete malo urana, veliko betona in veliko vode za hlajenje. Če ima država malo primernih lokacij za jedrsko elektrarno, je morda bolje postaviti en velik reaktor in z njim so potrebe izpolnjene. Imajo pa SMR nedvomno svoje prednosti. Zagotovo moramo razvijati najrazličnejšo tehnologijo.

V javnosti se podpora jedrski energiji krepi, vendar so po drugi strani še vedno opozorila glede varnosti in vprašanje jedrskih odpadkov.

Jedrska energija je varna, jedrske elektrarne so varne.

Sam sem se kot raziskovalec desetletje ukvarjal z upravljanjem jedrskih odpadkov. To je popolnoma obvladljivo vprašanje. Pomislite, koliko energije smo pridobili iz na koncu majhne količine odpadkov, ki jih je mogoče enostavno upravljati. Jasno mi je, da smo in bomo sposobni pravilno ravnati z radioaktivnimi odpadki. O tem ni dvoma. Ne bomo pa mogli obvladovati podnebnih sprememb, če ne bomo ničesar spremenili.

Za konec se vrniva k izobraževanju. Če bi vas srednješolec danes vprašal, zakaj študirati jedrsko energijo, kaj bi mu odgovorili?

Kot prvo, da ima po končanem študiju zagotovljeno zaposlitev. Drugič, ogromno je priložnosti za spoznavanje različnih tehničnih področij, vendar na jedrskem področju potrebujemo tudi druge profile, ne le inženirje. Potrebujemo menedžerje, razvijalce projektov, razvijalce programske opreme, potrebujemo strokovnjake za umetno inteligenco. To je področje, ki vas lahko popelje po vsem svetu. Skratka, če vas zanimajo tehnika, boj proti podnebnim spremembam in druga ključna vprašanja modernega časa, je ta smer odlična izbira. Tako za fante kot dekleta.