Ponovitev testa za starliner in težave motorjev rakete SLS

Motorji so se prehitro upehali

 

V soboto so v Stennisovem vesoljskem centru v Bay St. Louisu v zvezni državi Misisipi prižgali štiri motorje RS-25 na Nasinem vesoljskem izstrelitvenem sistemu oziroma raketi SLS, ki bo na Luno v okviru odprave Artemis 1 po več kot 50 letih spet popeljala astronavte. A pri zadnjem v seriji testiranj, ko je na velikansko podporno konstrukcijo pritrjena 65 metrov visoka prva stopnja s štirimi motorji proizvedla 7,6 meganjutna potiska, ni šlo vse po načrtih. Motorji so namesto osmih minut, kolikor bo raketa tudi v praksi potrebovala, da s tovorom ubeži težnosti Zemlje, rohneli le minuto, potem pa je prišlo do samodejne prekinitve. Pri Nasi so sicer poskusili na test pogledati s svetle plati in so se tolažili, da so kljub temu pridobili veliko uporabnih podatkov o obnašanju konstrukcije, delovanju motorjev in prečrpavanju 2,6 milijona litrov superhladnega tekočega goriva v gigantski rezervoar prve stopnje. Nasa se pri razvoju svoje največje pogonske rakete, na kateri stojijo ali padejo vsi velikopotezni vesoljski načrti, zanaša na preizkušeno tehnologijo še iz časov vesoljskih taksijev, a se kljub temu že od začetka pred desetimi leti spopada z zamudami in prekoračitvami proračuna. Medtem podjetje Spacex uvaja nov, veliko hitrejši način razvoja in testiranja, ki se vsaj za zdaj zdi učinkovitejši. Prav v teh dneh naj bi že drugič poletel in poskušal pristati prototip njihove največje rakete starship, ki ima za sabo neprimerno krajšo zgodovino od sistema SLS. Nasina raketa naj bi tovor brez posadke izstrelila na pot okoli Lune še letos, trenutno pa še ni jasno, ali bo nepopolni test vplival na časovnico.

Ponovitev testa za starliner

Pri Boeingu so prilagodili programsko opremo kapsule starliner, ki je povzročila napako med testnim poletom decembra 2019. Zaradi neusklajenih časov je kapsula sledila napačnim avtomatskim ukazom in porabila preveč goriva, da bi se pravilno utirila v orbito in nato dosegla mednarodno vesoljsko postajo. Testni polet brez posadke, v katerem bodo preverili vse sisteme, načrtujejo za konec marca, astronavti pa bi s starlinerjem v vesolje lahko poleteli že konec leta. Kapsulo bodo izstrelili s Floride na raketi atlas 5, pristala bo na trdnih tleh v eni od zahodnih ameriških zveznih držav. Poleg programske opreme so pri kapsuli spremenili pokrov sistema za spajanje s postajo. Novi pokrov bolje ščiti sistem pri vnovičnem vstopu v atmosfero, ko temperatura močno naraste. S tem nameravajo zagotoviti, da bo kapsula uporabna vsaj desetkrat. Pri Boeingu načrtujejo izmenično uporabo dveh kapsul, pri vsakem poletu pa bo nov servisni modul, ki zagotavlja gorivo in elektriko. Kapsulo, ki so jo uporabili za prvi test decembra 2019, zdaj pripravljajo za prvi testni polet s posadko.

Skrb vzbujajoč upad populacije monarhov

Število metuljev monarhov, ki prezimujejo v Kaliforniji, je padlo na rekordno nizko raven, so sporočili iz organizacije Xerces Society, v kateri vsako letos štejejo populacijo. Letos so na obalah Kalifornije našteli manj kot 2000 metuljev, kar je drastičen upad. Še pred leti je bilo monarhov več deset tisoč, v osemdesetih pa se je na drevesih od okrožja Marin do San Diega gnetlo več milijonov oranžno pisanih metuljev. Metulji, znani po vsakoletni množični selitvi s severa na toplejši jug, v Kalifornijo prispejo novembra, zapustijo pa jo marca. Druga populacija teh metuljev v ZDA prezimuje v Mehiki, tudi ta je zdesetkana. V Kaliforniji so v nevladni organizaciji še lani našteli 29.000 metuljev, predlanskim 27.000, letos pa so bili močno neprijetno presenečeni. V mestu Pacific Grove, kjer je bilo tradicionalno prezimovališče monarhov, letos niso našli nobenega, drugod pa precej manj. Znanstveniki upad pripisujejo sečnji dreves na njihovi selitveni poti za potrebe urbanizma in uporabi pesticidov. Na monarhe vplivajo tudi podnebne spremembe; spremenjeni vzorci cvetenja različnih rastlin namreč motijo njihov bioritem. Habitate metuljev so lani prizadeli tudi obsežni požari. Študija univerze v Washingtonu iz leta 2017 je pokazala, da možnosti za dolgoročno preživetje vrste ne bo več, ko bo število monarhov padlo pod 30.000 primerkov.

Vzorci Lune tudi tujim znanstvenikom

Kitajska vesoljska agencija (CNSA) je predstavila uredbo o ravnanju z vzorci Lune, ki so jih pridobili v odpravi Chang'e 5. Okoli 80 odstotkov kamnin, ki skupaj tehtajo 1,7 kilograma, bodo namenili znanstvenemu raziskovanju, preostalo pa bodo shranili za prihodnje raziskave, ko bodo na voljo nove, še natančnejše tehnologije. Kitajska je del vzorcev pripravljena deliti z mednarodno skupnostjo, a do začetka tedna po navedbah predstavnikov agencije še niso dobili nobenega zaprosila tuje države. Interes so sicer izkazale tudi nekatere članice Evropske vesoljske agencije, ki je pri kitajski odpravi sodelovala z mrežo komunikacijskih satelitov. Kitajska se nekoliko bolj odpira mednarodni skupnosti, nedavno je znanstvenikom ponudila uporabo največjega radijskega teleskopa Fast, kar je še posebej dobrodošlo, potem ko se je zrušil legendarni Arecibo.

Virginova raketa prvič v orbiti

Raketa launcher one podjetja Virgin Orbit je v nedeljo prvič dosegla vesolje in v orbito dostavila deset Nasinih kockastih nanosatelitov. Podjetje Richarda Bransona bo zdaj lahko začelo komercialne polete. »Ne bi si mogli želeti boljšega poleta. Vse je teklo kot po maslu,« je komentiral predsednik uprave Dan Hart. Tako se Virgin Orbit pridružuje klubu manjših zasebnih vesoljskih podjetij, ki lahko v orbito dostavljajo majhne satelite. Virgin Orbit se za posle dogovarja z Naso in drugimi raziskovalnimi institucijami ter tudi z ameriško vojsko. Posebnost njihovih izstrelitev je, da 21 metrov dolgo raketo do višine nekaj čez 10.000 metrov ponese prilagojeno letalo boeing 747, nato se raketa odcepi, prižge motorje, delujoče na kerozin in tekoči kisik, in v nekaj minutah zapusti atmosfero. Tokrat je deset nanosatelitov raketa dostavila v orbito 500 kilometrov nad površjem, sicer pa zmore v nizko ekvatorialno orbito odnesti 500 kilogramov tovora, v 500 kilometrov visoko polarno orbito pa 300 kilogramov. Launcher one je druga raketa, izstreljena iz zraka, ki je uspešno dostavila satelite v orbito; prva je bila pegasus, ki so jo razvili pri podjetju Orbital Sciences, zdaj je podjetje del skupine Northrop Grumman. Virgin se je uspeha veselil osem mesecev po tem, ko je enaka raketa odpovedala po odcepitvi od letala.