Poleg učinkovitosti zdravil moramo dokazati tudi njihovo varnost

V farmacevtskem podjetju Krka že pol stoletja podeljujejo Krkine nagrade mladim perspektivnim znanstvenicam in znanstvenikom. Do danes so jih podelili 2911. Na nedavni slovesnosti so posebej zaslužnim posameznikom podelili zahvale za dolgoletno mentorsko delo in vsestransko podporo Krkinim nagradam. Prejeli so jih akademik prof. dr. Branko Stanovnik, prof. dr. Julijana Kristl, prof. dr. Janez Plavec in prof. dr. Miha Japelj. Predsednik republike Borut Pahor pa je Sklad Krkinih nagrad odlikoval z visokim državnim odlikovanjem red za zasluge.

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dr. Alešem Rotarjem, članom uprave in direktorjem razvoja in proizvodnje zdravil ter predsednikom sveta Sklada Krkinih nagrad.

Krka je v vrhu med farmacevtskimi podjetji na področju generičnih zdravil. Kako pomemben je razvoj oziroma inovativnost pri generičnih zdravilih?

Razvoj novih zdravil je kompleksen proces, v katerem se prepletajo najnovejša dognanja znanosti in stroke. Zdravilo ni samo učinkovina, ki je nosilec terapevtskega učinka, na varnost, učinkovitost in kakovost vpliva veliko drugih prvin – od lastnosti same učinkovine, pomožnih snovi, tehnologije izdelave in analiznega ter kliničnega vrednotenja. Rezultat razvoja v farmacevtski industriji že dolgo ni samo učinkovina ali zdravilo, so tudi nove tehnologije in študije, dandanes predvsem podatki, ki zagotavljajo ustreznost zdravila tako za paciente, zdravnike kot regulatorne oblasti na močno reguliranem področju, kot sta zdravljenje in preventiva. Brez razvoja in raziskav, ki jih izvajamo v inovativni generični farmacevtski industriji, brez uporabe zadnjih tehnoloških dognanj in predvsem lastne inovativnosti naši izdelki ne bi bili konkurenčni.

Kdaj lahko zatrdite, da je vaše zdravilo inovativno?

Inovativne rešitve so nujne, če želimo, da je dandanes zdravilo skladno z najnovejšimi standardi tako terapevtske učinkovitosti kot varnosti in kakovosti. Pripraviti kopijo zdravila, ki ga je pred desetletji originator dal na trg, danes ni dovolj. Tehnologije se pospešeno razvijajo, pričakovanja in naše zahteve skokovito naraščajo, zato so sodobna generična zdravila oplemenitena z zadnjimi dognanji, ki pa jih mora vsak tim raziskovalcev inovativno vgraditi v zdravilo ali postopke priprave ter vrednotenja. Pri zdravilih je marsikaj očem skrito, a naj za ponazoritev uporabim telefon: ali se spomnite, kakšen je bil vaš mobilnik pred dvema desetletjema?

Katerim razvojnim področjem in projektom namenjate največ pozornosti in zakaj prav tem? Ste se v zadnjih letih z razvojem zdravil podali tudi na kakšna nova terapevtska področja?

Krka kot agilno farmacevtsko podjetje sledi dognanjem medicinske in farmacevtske stroke, hkrati pa seveda sledimo spreminjajočim se razmeram na naših trgih. Ti se res hitro razvijajo, ne le ekonomsko, tudi način življenja in obolevnost se posledično spreminjata. Če je v začetku devetdesetih let bila vodilna skupina zdravil proti okužbam, so zdaj največja tista za zdravljenje bolezni srca in ožilja, sledijo zdravila za centralni živčni sistem, gastrointestinalne bolezni, vstopili smo tudi na nekatera druga področja, kot sta zdravljenje bolečine in zdravljenje novotvorb. Pripravljamo se za vstop v segment zdravljenja diabetesa, v perspektivi pa vidimo že prihajajoče oziroma rastoče potrebe.

Koliko sredstev družba vlaga v razvoj? Koliko ljudi je zaposlenih v razvojnem oddelku?

Pri številnih razvojnih projektih v različnih službah in oddelkih dela okoli 800 zaposlenih, poleg tega imamo razvejeno sodelovanje s specializiranimi podjetji, univerzami in inštituti. Najmanj petnajst različnih profilov oziroma specialistov mora sodelovati pri povprečnem projektu, da ga lahko ustrezno načrtujemo in uspešno izpeljemo. V razvoj izdelkov in tehnologij vlagamo na leto okoli 10 odstotkov vrednosti prodaje, poleg tega namenjamo precejšnja sredstva za gradnjo infrastrukture in predvsem za razvojno opremo oziroma inštrumente.

V Krki razvojne projekte sicer vodimo sami, vendar pri izvedbi sodelujemo z vrsto podjetij in institucij tako doma kot po svetu. V Sloveniji sta med najpomembnejšimi partnerji Univerza v Ljubljani in Kemijski inštitut, seveda pa sodelujemo tudi s slovenskimi specializiranimi podjetji. V tujini sodelujemo s tistimi podjetji in ustanovami, ki so v svetu na svojem strokovnem področju vodilne oziroma za naše projekte najprimernejše. Naši partnerji so razprostranjeni od Severne Amerike prek Evrope do azijskih trgov. Kot mednarodno podjetje želimo in moramo upoštevati tudi specifične zahteve posameznih velikih in pomembnih trgov, kot sta Ruska federacija in Kitajska.

Svet se še vedno bojuje s koronavirusom. Kako ste se nanj odzvali v Krki? Kako je pandemija vplivala na vaše delo?

Pandemija je zahtevala nekaj prilagoditev v načinu dela, zlasti v prvih mesecih. Vendar na nabor razvojnih projektov ni bistveno vplivala, predvsem nismo nobenega opustili. Pozorno spremljamo, kaj bi morda bilo smiselno dodati, a velikih zgodb ni. Je pa izredno pomembno nekaj drugega: dolgotrajni covid oziroma dolgoročne posledice okužbe. Čeprav se spoznanja o njegovi razširjenosti in značilnostih še nabirajo, je jasno, da bodo nekatera zdravila nujna za te paciente. Zdravila za bolezni srca in ožilja so gotovo med njimi, pa tudi za centralni živčni sistem, protibolečinska ...

Moramo pa zelo jasno poudariti, da v nasprotju s prepričanjem, da je epidemija za farmacevtsko industrijo prišla kot naročena, to nikakor ne drži. Marsikateri pacient težje pride do zdravnika in do zdravil.

Farmacevtske družbe so se znašle v vrtincu teorij zarote, češ da imate odgovore na koronavirus, a da jih ne izdate, ker bi bilo zaslužka premalo. Kako gledate na to? Ali v tem času opažate naraščanje zaupanja v vaše podjetje ali obratno?

Farmacevtska stroka je v rekordnem času razvila, farmacevtska industrija pa izdelala zelo učinkovita cepiva, ki so pravi odgovor v pravem času. V teh, upam si trditi, zgodovinsko prelomnih projektih sta se pokazali moč znanosti in sposobnost farmacevtske industrije.

Zaradi pandemije smo bolj pozorni na varnost zdravil in tudi na celoten postopek izdelave. Kako dolg je proces izdelave nekega zdravila v vašem podjetju? In kako je z varnostjo?

Kot sem že poudaril, je za vsako zdravilo ključna skladnost z zadnjimi normami oziroma zahtevami, ki jih pred nas postavljajo regulatorni organi, to so agencije za zdravila. Regulatorne oblasti pri tem seveda od vseh proizvajalcev zahtevajo, da poleg učinkovitosti in kakovosti zdravil dokažemo tudi njihovo varnost. To je eno od področij, ki je očem skrito, na njem pa se dogaja ogromno, saj so nova analizna orodja omogočila vpogled v nanogramske količine nečistot v učinkovinah. Tu smo se v Krki zaradi našega modela vertikalne integracije lahko zelo hitro odzvali. V hiši razvijemo postopek sinteze učinkovine, jo ovrednotimo, med drugim z inovativnimi metodami analize in določanja struktur nečistot. Naj poudarim, da so nekatere Krkine učinkovine tudi standardi kakovosti v Evropski farmakopeji. Prav tako smo kot eno redkih podjetij ohranili skupino za predklinično področje, ki se ukvarja z dokazovanjem varnosti zdravil. Skladno z regulatornimi zahtevami, ki so, kot pravite, v zadnjih letih narasle, imamo zelo močno farmakovigilančno službo, ki obdeluje podatke o stranskih učinkih s trga.

Tako je krog sklenjen, ne le da izpolnjujemo regulatorne zahteve, predvsem imamo nad tem področjem močan strokovni, vsebinski nadzor.

Če se posvetiva še Krkinim nagradam, ki jih podeljujete že pol stoletja. Kakšna vez med Krko in mladimi raziskovalci se je ustvarila v tem času?

Bližamo se 3000. podeljeni Krkini nagradi, med njimi so mnogi, ki so nadaljevali pot v Krki, še več pa na univerzah, inštitutih in drugod. Spletla se je mreža sodelavcev ali prijateljev Krke, ki cenijo, da smo podprli in nagradili njihovo raziskovalno delo. Še posebej smo veseli tistih nagrajencev, ki so kasneje postali mentorji mladim generacijam, novim Krkinim nagrajencem.

Kako sicer Krka pomaga mladim raziskovalcem in nasploh slovenski znanosti? Vemo, da so znanstveni projekti, čeprav obetavni, pogosto finančno podhranjeni.

Vrata naših laboratorijev so odprta za vse, ki se lahko vključijo v naše tekoče projekte, teče dialog med nami in posameznimi fakultetami in inštituti v Sloveniji, sodelovanje je utečeno. Krka je pomagala tudi pri nakupu raziskovalne opreme ali gradnji infrastrukture. Prepričan sem, da smo našli vsak svoje področje odličnosti v znanosti, izobraževanju in raziskavah oziroma razvoju zdravil. Z univerze in inštitutov prihajajo v Krko strokovnjaki, znanstveniki, mi pa razvijamo in izdelujemo zdravila za več kot 50 milijonov pacientov.