Po več kot enem letu končno na trdnih tleh

Ko so septembra lani ruska kozmonavta Sergej Prokopjev, Dimitrij Petelin in Nasin astronavt Frank Rubio odpotovali na Mednarodno vesoljsko postajo, so menili, da bodo tam ostali pol leta, kolikor običajno traja odprava.

Nato pa je decembra lani iztekla hladilna tekočina njihovega vesoljskega taksija – sojuza MS-22, Rusi so nato poslali novo plovilo, okvarjeno pa prazno poslali nazaj na tla. Da se ne bi vse pomešalo na urniku izstrelitev in pristajanja sojuzov, je posadka privolila, da še pol leta ostane v breztežnosti.

Sojuzi pristajajo na trdnih tleh, med tem ko dragoni pristajajo v vodi. FOTO: Bill Ingalls/Nasa/AFP

Danes so po 371 dneh v orbiti pristali na trdnih tleh v kazahstanski puščavi. V tem času so prepotovali 253 milijonov kilometrov, Zemljo pa so obkrožili 5936-krat. Frank Rubio je postal Američan z najdaljšim neprekinjenim bivanjem v vesolju, na lestvici pa je skupaj s kolegoma na tretjem mestu. Pred njimi sta dva ruska kozmonavta: Sergej Ajdejev je neprekinjeno na postaji Mir preživel 380 dni, Valerij Poljakov pa je prav tako na Miru bival neprekinjeno kar 438 dni.

V torek je Prokopjev poveljevanje postaji predal evropskemu astronavtu Andreasu Mogensenu, ki je pri tem dajal, da »je eno, če že ob izstrelitvi veš, da boš v vesolju eno leto, in nekaj povsem drugega, če sam in tvoje družine nekaj pred koncem polletne odprave izvedo, da se bo odprava podaljšala za še pol leta.«

Sergej Prokopjev, Dmitrij Petelin in Frank Rubio v sojuzu MS-23, s katerim so odpotovali domov. FOTO: Roskozmos/Reuters  

»Do neke mere sem se počutil, kot da sem na čustvenem toboganu. Osebno je bil to neverjeten izziv in bilo je težko. Je pa bila to velika čast in privilegij, da sem na tak način predstavljal Naso,« je pred kratkim povedal Rubio. To je bila zanj prva pot na postajo. Dodal je, da je k dobri morali vsekakor pripomogla odlična ekipa, ko pa je preživljal kak težak trenutek, se je zatekel k pogovoru z bližnjimi na planetu pod njim.

Iskreno je priznal, da bi enoletno odpravo, če bi mu jo ponudili pred izstrelitvijo, najverjetneje zavrnil, saj je to veliko preveč časa, da ga preživiš stran od žene in štirih otrok. »Vendar, ko se enkrat odločiš za odpravo, ko si del urejanja, ko toliko virov vložijo vate, potem je to del tvoje odgovornosti do ekipe,« je dejal ameriški astronavt, ki je bil pred tem pripadnik ameriških letalskih sil, sicer pa je zdravnik splošne medicine. Dodal je še, da je »odprava zelo pomembna, saj spoznavamo, kaj vse lahko človeško telo prenese, saj se pripravljamo za odprave na Luno in nato na Mars,« je poudaril. Največ težav bo pravzaprav imel zdaj ob povratku, saj se je telo adaptiralo na breztežnost. Na postaji veliko telovadijo, vendar je hoja pod vplivom težnosti drugačna, tako da bo verjetno minilo nekaj časa, da si bo povrnil mišično in tudi kostno maso.

Kot je še povedal, se najbolj veseli srečanja z družino pa miru na svojem vrtu, saj na postaji vseskozi šumijo najrazličnejše naprave, in sveže solate.

Nestrpno sem čakal, da pridem domov, je po pristanku povedal tudi ruski kozmonavt Petelin, tudi zanj je bila to prva pot na postajo in nazaj, s katere je, kot je prinesel, številne spomine in fotografije ter tudi rezultate znanstvenega dela. Ob pristanku so člani Roskozmosa vsem trem podarili sveže sadje in pa babuške z njihovimi podobami.