V nadaljevanju preberite: 

Luna s svojo gravitacijo vleče Zemljo k sebi, pri čemer močneje vleče del, ki je obrnjen proti Luni, kot pa oddaljeni del planeta. Tako imenovane plimske sile Zemljo raztegnejo v nekoliko podolgovato obliko. Kamnine se raztegovanju kar dobro upirajo, oceani pa nimajo druge izbire, kot da se izbočijo, in tako nastaneta vsem dobro znani plima in oseka (tudi Sonce prispeva k plimovanju, čeravno manj od Lune). Zgodba bi se tukaj končala, če se Zemlja ne bi vrtela okoli svoje osi hitreje, kot se Luna giblje okoli planeta. Zaradi asinhronega gibanja Luna ustavlja Zemljo, pri tem pa dobi manjši pospešek, ki jo zavihti v višjo orbito. Dan na Zemlji je bil torej v preteklosti krajši, po nekaterih modelih naj bi ob nastanku Lune trajal zgolj nekaj ur.