Odrgnino so ji prekrili, da so naslednji dan posneli nasmejan pristanek

Danes bi morali iz Mednarodne vesoljske postaje izstopiti ameriški astronavtki, da bi na zunanji strani postaje zamenjali baterije. To bi bil prvi vesoljski sprehod izključno ženske ekipe, a na zgodovinski trenutek bo treba še nekoliko počakati.

Zapletlo se je, ker je na postaji pripravljen le en zgornji del vesoljske obleke v srednji velikosti, ki pa jo nosita obe astronavtki, Anne McClain in Christina Koch. Pri Nasi so ocenili, da bi s hitenjem pri pripravi druge obleke povečali tveganje, da bi šlo kaj narobe. »Če imamo to možnost, raje zamenjamo člana ekipe, saj je odprava pomembnejša od zanimivega mejnika,« je poudarila tiskovna predstavnica agencije Stephanie Schierholz.
Nasa je v teh dneh predvidela tri izhode, namenjene vzdrževanju postaje. Prvega sta opravila Nick Hague in Anne McClain, danes bosta z menjavo baterij nadaljevala Kochova in Hague, McClainova se bo nato v družbi kanadskega astronavta Davida Saint-Jacquesa na zunanjo stran postaje odpravila 8. aprila, ko bosta nameščala nove kable.

McClainova je v minulih dneh postala šele 13. ženska, ki se je vpisala na seznam »vesoljskih sprehajalcev«, Kochova pa bo v petek 14. Katera pa je kot prva izstopila iz vesoljskega plovila in katera je bila sploh prva ženska v vesolju?

Kozmonavtka z letalskimi geni

Danes sedemdesetletna ruska kozmonavtka Svetlana Savicka je bila leta 1982 šele druga ženska v vesolju (poletela je kar 19 let po Valentini Tereškovi), dve leti kasneje je postala prva ženska, ki je v vesolje poletela dvakrat, hkrati pa tudi prva, ki je opravila vesoljski sprehod.



Zdi se, da je bila karierna pot Svetlane Savicke začrtana že ob rojstvu, saj je hči sovjetskega junaka druge svetovne vojne, poveljnika zračnih sil in pilota Jevgenija Savickega. Pri šestnajstih je bila za vpis v pilotsko šolo še premlada, zato se je skrivaj vpisala v padalsko šolo. Očetu njena skrivnost ni ostala dolgo skrita in z njegovo pomočjo ji je že pri 17 letih uspel takrat rekorden skok z višine 14.252 metrov. Na prestižnem moskovskem inštitutu za letalstvo se je nato izšolala za inženirko in pilotko in postala testna pilotka za dvajset različnih letal. Postavila je več višinskih in hitrostnih rekordov.

Na začetku osemdesetih je Sovjetska zveza začela sestavljati svojo ekipo kozmonavtk, medtem ko se je Nasa pripravljala na izstrelitev astronavtk z raketoplani. Savicka je v vesolje poletela deset mesecev prej, preden je Sally Ride postala prva Američanka v vesolju; 19. avgusta 1982 je s kozmonavtoma Leonidom Popovom in Aleksandom Serebrovom poletela s sojuzom T7 in se vrnila po dobrem tednu dni. Drugič je poletela v vesolje z Vladimirjem Džanibekovom in Igorjem Volkom 17. julija 1984. Po tednu dni, 25. julija, je izstopila iz postaje saljut 7 in na prostem v vesolju preživela tri ure in 35 minut. Še vedno je edina ženska med ruskimi kozmonavti, ki so opravili vesoljski sprehod.

Prva Američanka s tem dosežkom je bila Kathy Sullivan 11. oktobra 1984. Savicki se je obetal še tretji polet v vesolje, saj so Sovjeti nameravali mednarodni dan žensk zaznamovati s poletom izključno ženske posadke, a so načrte po več zapletih opustili.
 

Padalka in šivilja

Prva ženska v vesolju, danes 82-letna Valentina Tereškova, je odraščala v delavski družini, oče, ki je padel med drugo svetovno vojno, je bil traktorist, mama pa tekstilna delavka. Že pri šestnajstih se je zaposlila v tekstilni tovarni, hkrati pa se je urila kot amaterska padalka. Nekaj čez sto skokov s padalom je bilo dovolj, da so jo leta 1961 izbrali za program kozmonavtk. Pri tem je veliko vlogo odigralo dejstvo, da je bila iz delavske družine. V tistem času so kozmonavti morali biti izurjeni padalci, saj so ob vrnitvi izskočili iz kapsule.

Tereškova, ki jo je vodja urjenja Nikolaj Kamanin imenoval kar Gagarin v krilu, je v vesolje poletela 16. junija 1963 s plovilom vostok 6, ko je imela 26 let, in v 71 urah 48-krat obkrožila Zemljo. Odprava je potekala v strogi tajnosti, še na dan poleta je domačim rekla, da gre na padalsko tekmovanje. Resnico je njena mama izvedela šele iz radijskih poročil, ko je bila hči že v orbiti. Tereškova je še danes edina ženska s solo vesoljsko misijo.
V plovilu je imela po poročanju ruskega portala RT veliko težav, čelada jo je tiščala in je trpela bolečine, povrhu jo je mučila slabost. Poleg tega se je med potjo nazaj plovilo oddaljevalo od Zemlje, namesto da bi se spuščalo, in šele ročne nastavitve programa so ji omogočile vrnitev. Vodja ruskega vesoljskega inženirstva Sergej Koroljov ji je naročil, naj o tem molči. In je molčala več desetletij, o napaki je spregovorila šele pred nekaj leti.

Pristanek je bil trd, močno je pihalo, zato je komaj vodila padalo. K sreči si je samo hudo opraskala obraz, drugih poškodb ni imela. »Ko se je padalo odprlo, sem pod sabo zagledala kapsulo. Potem je pristala blizu mene. Nekaj ljudi je prihitelo in so mi skušali pomagati. Po treh urah sem bila že na telefonski zvezi s Hruščovom, da sem mu poročala o uspešno končani odpravi,« je Tereškova zapisala v poročilu.

Odrgnino na obrazu so po zdravniškem pregledu prekrili, da so lahko naslednji dan posneli njen pristanek. Posedli so jo v kapsulo, k njej so pritekli igralci in odprli loputo, iz kapsule pa se je prismejala prva ženska v vesolju. Posnetek je seveda obkrožil svet, to je bil čas, ko je med ZDA in Sovjetsko zvezo še vladala zagrizena tekma v osvajanju vesolja.

Kmalu po poletu je Tereškova program zapustila in se slabega pol leta pozneje poročila s kozmonavtom Andrijanom Nikolajevom. Rodila se jima je hči Elena, ki je požela veliko zanimanje med zdravniki, saj je bila prvi otrok, katerega starša sta oba odpotovala v vesolje. Kasneje je postala zdravnica, Tereškova in Nikolajev pa sta se ločila.

Tako Tereškova kot Savicka sta junakinji ruskega vesoljskega programa in promotorki znanosti, dejavni sta bili tudi v politiki. Obe sta prejeli najvišje sovjetsko odlikovanje in postali herojinji Sovjetske zveze.