Najbolj razširjene droge v slovenskih izobraževalnih ustanovah so nikotin, alkohol in kanabis, je pokazala analiza vzorcev odpadnih voda osnovnih in srednjih šol ter visokošolskih izobraževalnih institucij v sedmih občinah. Med zdravili, ki se zlorabljajo, so raziskovalci skupine za organsko analizo na ​odseku za znanosti o okolju​ Instituta Jožef Stefan (IJS) pod vodstvom prof. dr. Ester Heath določili ostanke morfina in kodeina, medtem ko je med stimulansi prevladoval kokain.

V raziskavi so določali biomarkerje dovoljenih drog (nikotina oziroma tobaka in alkohola), zdravil, ki se zlorabljajo (morfin, kodein in metadon) ter prepovedanih drog (kanabis, kokain, amfetamin, metamfetamin, ekstazi in heroin). Kot poudarja Ester Heath, zaradi narave vzorčenja določenih biomarkerjev oziroma uporabe drog ne morejo pripisati zgolj učencem, dijakom oziroma študentom, saj z analizo odpadnih vod določijo uporabo drog celotne prispevne populacije. Tako biomarkerje v odpadno vodo lahko prispevajo tudi učitelji, podporno osebje (hišniki, kuharice, čistilke in drugo osebje) ter obiskovalci. Opozorila je še, da jim zaradi težavnosti vzorčenja, nepoznavanja dnevnih pretokov odpadne vode v posameznih izobraževalnih institucijah ter redčenja z odpadnimi vodami iz kuhinj ni uspelo kvantificirati uporabe drog v posameznih ustanovah. Zato so rezultate podali kot pogostost pojavljanja posameznih biomarkerjev v odpadni vodi posamezne institucije. »Na splošno smo pokazali prisotnost od štirih do desetih biomarkerjev v odpadnih vodah izobraževalnih institucij. Nabor biomarkerjev je bil nižji na nižji stopnji izobraževanja (4–9, povprečje 6) kot na višjih (5–10, povprečje 7–8).«

Ne glede na raven izobraževanja pa so najpogosteje določili biomarkerje nikotina, alkohola in kanabisa. Med opioidi je bil v splošnem najpogostejši morfin, medtem ko metadon in heroin nista bila določena (pod mejo detekcije analizne metode). Skrb pa vzbuja visoka pojavnost kokaina v vseh izobraževalnih institucijah, pojasnjuje dr. Heath.

Razlike glede na zemljepisno lego in raven izobraževanja

»V vzorcih osnovnih šol je bila razširjenost biomarkerjev nikotina, alkohola in kanabisa različna, prevladoval je nikotin, sledila sta mu kanabis in alkohol, v preostalih izobraževalnih institucijah pa je bila njihova pojavnost enako visoka. Med zdravili, ki se zlorabljajo, sta bila tako morfin kot kodein določena v vzorcih ustanov vseh izobraževalnih ravni, izstopa pa visoka pojavnost morfina v visokošolskih institucijah, kjer je bil prisoten v 83 odstotkih vzorcev, sledijo vzorci osnovnih šol s 37 odstotki. Med stimulansi je bil ne glede na raven izobraževanja najbolj razširjen kokain. Njegova sočasna uporaba z alkoholom (detekcija biomarkerja kokaetilena) je bila zaznana v osnovnih šolah (11 odstotkov vzorcev) ter izobraževalnih ustanovah za srednjo in višjo izobrazbo (14 odstotkov vzorcev). Metamfetamin je bil določen v vseh institucijah razen v visokošolskih, ekstazi (3,4-metilendioksimetamfetamin, MDMA) pa v vseh razen v osnovnih šolah. Amfetamin je bil specifičen le za visokošolske izobraževalne ustanove (pojavnost v 33 odstotkih vzorcev),« opiše rezultate in doda, da je statistična obdelava rezultatov pokazala, da raven izobraževalne ustanove vpliva na pojavnost biomarkerjev v odpadnih vodah, in sicer so bile največje razlike med pojavnostjo biomarkerjev drog v osnovnih šolah in v preostalih izobraževalnih institucijah.

Razlike so se pokazale tudi glede na stopnjo urbanizacije in geografsko lego. Zaradi nezadostnega števila vzorcev srednjih in višjih šol so vpliv urbanizacije raziskali le za osnovne šole, pojasnjujeta sogovornici z IJS Ester Heath in Taja Verovšek: »Vzorčili smo 13 vzorcev odpadnih vod osnovnih šol iz urbanih območij in šest iz neurbanih, kar je premalo za zanesljivo primerjavo rezultatov. Čeprav med urbanimi in neurbanimi vzorci nismo pokazali statistično značilnih razlik, rezultati nakazujejo, da je uporaba nikotina in alkohola primerljiva v obeh območjih, medtem ko je pojavnost biomarkerjev kokaina in THC nekoliko višja v urbanih. V urbanih območjih je bila opažena tudi sočasna uporaba kokaina z alkoholom. Pri klasifikaciji glede na geografsko lego pa je najbolj izstopala razširjenost drog v izobraževalnih ustanovah v Ljubljani, saj so bili biomarkerji vseh tarčnih drog (razen metadona in heroina, ki nista bila določena v nobenem od zbranih vzorcev odpadnih vod) določeni le v tej občini, kar je skladno s pričakovanji. Kljub razlikam v razširjenosti drog v izobraževalnih ustanovah iz območij z različno stopnjo urbanizacije ter regij oziroma občin nista niti stopnja urbanizacije niti geografska lega statistično značilno vplivali na razširjenost drog v izobraževalnih ustanovah. Za neizpodbitno potrditev te trditve pa bodo potrebne nadaljnje raziskave, ki bi zajele več izobraževalnih ustanov iz posameznih občin in regij ter predvsem več ustanov iz neurbanih območij.«

Izobraževalne institucije niso prostor za droge!

Po besedah Ester Heath so bili »najbolj presenečeni nad detekcijo nedovoljenih drog v vzorcih odpadnih vod iz izobraževalnih institucij, točneje nad razširjenostjo stimulansa kokaina v osnovnih šolah, čeprav tudi populacijske epidemiološke raziskave kažejo na rast uporabe kokaina v zadnjih letih.« Pri tem znova poudari, da analiza odpadne vode iz izobraževalnih institucij ne omogoča razločevanja med biomarkerji, ki izvirajo iz uporabe drog med učenci, dijaki oziroma študenti ter med preostalimi osebami, ki so bile na institucijah v času vzorčenja, to so učitelji oziroma profesorji, podporno osebje in obiskovalci. »Kakorkoli že, izobraževalne ustanove nikakor niso prostor ne za dovoljene ne za prepovedane droge, pa naj izvirajo od učencev ali zaposlenih oziroma obiskovalcev. Zato vzbuja skrb delež pojavnosti drog v vseh izobraževalnih institucijah, zaradi ranljivosti populacije, mlajše od 15 let, pa toliko bolj v osnovnošolskih.«

Zakaj mladi posežejo po drogah

»Mladostništvo je obdobje mnogoterih stresorjev, tako socialnih kot bioloških. V tem obdobju se med drugim intenzivno razvijajo možgani, kar vpliva na spremembe v posameznikovem mišljenju in odločanju. In čeprav se sposobnosti, kot so logično mišljenje in sklepanje, razvijejo že med 16. in 17. letom, pa razvoj psihosocialnih veščin (kontrola impulzov, nadzor nad čustvi, odpornost proti vplivu vrstnikov, sposobnost zamika pričakovane nagrade), ki pripomorejo k sprejemanju razumnih odločitev, poteka s počasnejšim tempom. Hkrati se deli možganov, ki so odgovorni za nagrajevanje in motivacijo, razvijajo hitreje kot deli, odgovorni za izvršitvene funkcije. To pomeni, da možgani dajo veliko na nagrado, manjka pa jim zrelosti, da bi stvari premislili in potegnili zavoro pri vedenjih, ki lahko povzročijo negativne posledice, kot je uporaba psihoaktivnih snovi,« razloži Andreja Drev z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Na začetek, nadaljevanje in pogostost uporabe psihoaktivnih snovi pri mladostnikih pa, kot nadaljuje, vpliva preplet dejavnikov, ki se nanašajo tako na posameznikove individualne lastnosti kot na njegovo družinsko, socialno in fizično okolje. Vrstniki in družina imajo neposrednejši vpliv na mladostnika, medtem ko imajo šola, soseska, lokalna skupnost in širši kulturni kontekst posrednejši vpliv.

Večinoma mladi najprej poskusijo alkohol, nato tobak, sledita opijanje in uporaba konoplje, našteje Drevova. »Študija, ki je zajela epidemiološke podatke 17 držav iz Amerike, Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike, Azije in Oceanije, je pokazala, da je polovica ljudi, ki so kadarkoli pili alkohol, začela piti v starosti od 7 do 14 let, polovica tistih, ki so kadarkoli kadili, je začela kaditi v starosti od 15 do 21 let, in polovica tistih, ki so kadarkoli uporabili konopljo, jo je prvič uporabila v starosti od 16 do 22 let.« Kot še doda, se je izoblikovala hipoteza, ki poleg značilnega vrstnega reda uporabe psihoaktivnih snovi predpostavlja tudi, da uporaba ene vodi v uporabo druge, a je za zaključke o vzročnih povezavah še vedno premalo dokazov.

Uporaba konoplje nad mednarodnim povprečjem

Raziskovalci ugotavljajo tudi, da je pri nas uporaba konoplje med mladostniki nad mednarodnim povprečjem, ki so ga določili z dvema raziskavama, izvedenima vsaka širi leta, to sta raziskavi Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) in Evropska raziskava o alkoholu in drugih drogah (ESPAD).

Andreja Drev: »Po raziskavi HBSC 2018 je v Sloveniji vsaj enkrat v življenju konopljo poskusilo 20,6 odstotka mladostnikov, starih 15 let, in v zadnjih 30 dneh 12,7 odstotka. V državah, vključenih v to raziskavo, je vsaj enkrat v življenju konopljo uporabilo v povprečju 13 odstotkov 15-letnikov, v zadnjih 30 dneh pa 7 odstotkov. Primerjava teh podatkov pokaže, da slovenski mladostniki po obeh kazalnikih presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav in se uvrščajo v sam vrh 45 držav, ki jih je zajela raziskava.« V raziskavi HBSC 2018 so še ugotovili, da je konoplja mladim zelo dostopna. Skrb vzbujajoča je tudi ugotovitev zadnje raziskave​ ESPAD (2019), da slovenski mladostniki tveganja, povezana z redno uporabo konoplje, zaznavajo v precej manjši meri kot njihovi vrstniki iz drugih držav. »Kar petina dijakov iz Slovenije je menila, da redno kajenje konoplje ni tvegano oziroma je malo tvegano. Da je redna uporaba konoplje zelo tvegana, je menilo 44 odstotkov slovenskih dijakov, kar je najmanj med vsemi sodelujočimi državami in precej pod povprečjem evropskih držav, ki je bilo 59 odstotkov.«

Sogovornica z NIJZ poudari, da so »družina, šola in širša skupnost tista okolja, ki lahko s svojimi pravili, normami, organiziranostjo, dostopnostjo psihoaktivnih snovi in ekonomskim položajem vplivajo na mladostnikov odnos do teh snovi in na njihovo uporabo. V teh okoljih je zato ključno vzpostaviti pravila, norme in organiziranost na način, ki bo mladostniku posredoval enotna in jasna sporočila v povezavi z uporabo psihoaktivnih snovi ter mu omogočal zdravo izbiro. Eden od pomembnih ukrepov v doseganju tega cilja je izvajanje kakovostnih in dokazano učinkovitih preventivnih programov v teh okoljih.«

Viden vpliv ukrepov za zajezitev covida-19

Ester Heath in Taja Verovšek z IJS pojasnjujeta, da so »odpadno vodo izobraževalnih ustanov vzorčili konec šolskega leta 2018/19 (maj/junij 2019), zaradi česar vpliva sprememb, povezanih s covidom-19, na pojavnost drog v slovenskih izobraževalnih institucijah ni mogoče oceniti na temelju te raziskave. Sicer pa v okviru monitoringa SCORE (Sewage Analysis CORe group Europe) redno spremljamo uporabo drog v neprečiščenih odpadnih vodah izbranih čistilnih naprav, ki predstavljajo prispevna območja izbranih slovenskih mest. Tako vsako leto marca vzorčimo neprečiščene odpadne vode (vtoke) na komunalnih čistilnih napravah naslednjih prispevnih območij: Ljubljane (od leta 2017), Maribora in Domžal-Kamnika (od leta 2018) ter Kopra, Novega mesta in Velenja (od leta 2019), ter spremljamo časovne in geografske trende pri uporabi izbranih dovoljenih in prepovedanih drog. Primerjava meritev iz let 2019 in 2020, ki sta bili zaradi epidemije posebni, kaže na nižjo vsebnost izbranih biomarkerjev oziroma zmanjšano uporabo tarčnih drog (kanabis in stimulansi) na splošno.«

To pa je tudi v skladu z raziskavami, ki sta jih med prvim valom epidemije izvedla NIJZ in Drogart, pravi Andreja Drev. »Obe raziskavi sta pokazali upad predvsem stimulativnih drog, še posebej ekstazija, kar povezujemo z ukrepi za zajezitev epidemije. Z njimi se je namreč zmanjšalo število socialnih stikov in socialnih priložnosti za uporabo drog. Sicer se je med prvim valom epidemije zmanjšala tudi uporaba drugih drog, na primer konoplje, vendar nekoliko manj.«

Vprašanje je, ali bo upad uporabe drog vztrajal na dolgi rok. Raziskave, ki so jih v drugem in tretjem valu epidemije izvajale nekatere evropske države, so namreč večinoma pokazale, da se je uporaba drog vrnila na raven izpred epidemije, pravi Drevova in doda, da bodo odgovor na vprašanje dali rezultati evropske spletne raziskave o uporabi drog, v kateri je sodelovala tudi Slovenija in je bila izvedena marca in aprila letos.