Zasvojeni z digitalno resničnostjo in konopljo

Slovenski mladostniki manj posegajo po alkoholu in tobaku, več pa po konoplji, ekstaziju in drugih prepovedanih drogah. Kokain je prisoten že v srednjih šolah, približno desetina mladostnikov pa ima znake zasvojenosti s spletnimi igrami, kažejo izsledki mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018), ki prinaša vpogled v zdravje in z njim povezanimi vedenji med 11-, 13-, 15- in 17-letniki.
 
Uporaba prepovedanih drog se v Sloveniji povečuje v vseh starostnih skupinah predvsem na račun konoplje. Spadamo tudi med deset držav z največjo razširjenostjo uživanja konoplje med mladostniki. Izstopajo 17-letniki; konopljo je kdaj v življenju poskusil že skoraj vsak drugi, skoraj štirje odstotki pa jo uživajo dnevno. Pri rednih uporabnikih je večja verjetnost za razvoj zasvojenosti in psihoz, ki prinašajo slabši učni uspeh in težave pozneje v odraslosti, je opozorila Andreja Drev z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ena od soavtoric raziskave, ki je zajela reprezentativni vzorec 7449 učencev in dijakov.
 

Normalizacija rekreativne rabe

Povečuje se tudi uporaba kokaina, ekstazija, zdravil, čudežnih gobic in drugih prepovedanih drog med mladostniki. O uporabi kokaina so denimo poročali štirje odstotki 17-letnikov, o uporabi ekstazija in zdravil še nekoliko večji delež (4,6 in 4,4 odstotkov). Na NIJZ opažajo tudi, da je vse več kombinirane uporabe psihoaktivnih snovi, da je uporaba zelo nekritična, in da se pojavljajo nove oblike uporabe prepovedanih snovi. Iz ZDA denimo prihajajo poročila, da veliko mladostnikov v e-cigaretah uporablja tekočine s THC-jem.

Porast uporabe prepovedanih drog lahko pripišemo normalizaciji rekreativne uporabe drog v družbi na splošno in posledičnemu povečevanju dostopnosti teh drog, meni Andreja Drev. V raziskavi je polovica 15-letnikov in približno dve tretjini 17-letnikov ocenilo, da lahko pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje lahko ali zelo lahko. Na NIJZ zato pozivajo k previdnosti pri legalizaciji konoplje za rekreativno uporabo. »Vedno, ko se sprejme določen ukrep, je treba gledati na populacijo, ki je najbolj ranljiva, in to so mladostniki,« opozarja Drevova.

Komisija vlade za droge je 16. maja letos sprejela sklep, s katerim je ministrstvu za zdravje naložila oblikovanje medresorske delovne skupine za razvoj celovitega modela preprečevanja uporabe prepovedanih drog. Na NIJZ kot učinkovito rešitev vidijo pristop Islandije, ki temelji na mobilizaciji vseh ključnih deležnikov (staršev, učiteljev, policije …) za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in alkohola med mladimi. Po 20 letih se je odstotek mladih Islandcev, ki se mesečno opijajo, so redni kadilci tobačnih izdelkov in konoplje, bistveno zmanjšal.
 

Preveč prizanesljivi do alkohola

86 odstotkov mladostnikov se sreča z alkoholom že do 17. leta. Med 11- in 13-letniki jih alkohol tedensko uživa zelo malo, veliko večji delež takšnih pa je med 15- in 17-letnikih. Vsak četrti 17-letnik alkohol pije vsak teden. »Gre že za vzorec pitja, ki se prenaša v odraslo dobo,« podatke raziskave komentira Maja Roškar z NIJZ.

Glede opijanja je najbolj ranljiv prehod med osnovno in srednjo šolo. Pri 11- in 13-letnikih je odstotek tistih, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju, nizek, med 15- in 17-letniki pa je bil takšen že vsak drugi.

Trend uživanja alkohola (pri 15-letnikih) je v obdobju 2002-2018 sicer upadel; še leta 2014 je bila Slovenija v zgornji deseterici držav. Kljub izboljšanju pa so takšna vedenja pri nas še vedno prepogosta, poudarja Roškarjeva. Težava je, da živimo v okolju, ki je zelo permisivno do uživanja alkohola. Raziskave kažejo, da če je odnos odraslih do alkohola kritičen, je tega med mladostniki manj.
 

Tobačni izdelki bi morali biti še dražji

Že nekaj časa se pomembno zmanjšuje tudi razširjenost kajenja med mladostniki. Delež 15-letnikov, ki so kadar koli v življenju kadili cigarete, se je v obdobju 2002-2018 zmanjšal s 65 na slabih 30 odstotkov. A tudi ta odstotek je še vedno znaten, zato Slovenijo čaka še veliko dela, je povedala Helena Koprivnikar.

Z novim zakonom, ki je konec lanskega leta uvedel dovoljenja za prodajo tobačnih izdelkov, se je dostopnost tobačnih izdelkov zmanjšala, dodatno jo je zmanjšalo povišanje cen. Z novim »pomembnim zvišanjem cen bi lahko dosegli zelo veliko, vendar se to ne zgodi,« obžaluje Koprivnikarjeva. Dodaja, da mladi zelo pogosto posegajo tudi po novih izdelkih, kot so e-cigarete in vodne pipe, ki jih raziskava ni zajela.
 

O občutkih lažje prek spleta kot v živo

O problematiki uporabe sodobnih digitalnih tehnologij govori podatek, da se približno petina mladostnikov, vključenih v raziskavo, o svojih skrivnostih in občutkih lažje pogovarja preko interneta kot v živo. Približno petina igra igre vsak dan ali skoraj vsak dan. Približno desetina pa je na lestvici zasvojenosti z igrami pritrdilno odgovorila na pet ali več (od devetih) trditev, kar kaže na prisotnost znakov zasvojenosti. Med njimi je več fantov kot deklet.

Problematična uporaba sodobnih tehnologij postaja pomembna javnozdravstvena težava. Svetovna zdravstvena organizacija je letos spomladi izdala smernice za otroke do petega leta glede fizične aktivnosti, sedenja pred različnimi ekrani in spanjem, v katerih poudarja, da otroci do drugega leta naj ne bi preživljali časa pred kakršnimi koli zasloni (tudi televizijo), otroci od drugega do petih let pa največ uro.
 

Samomorilne misli ima 17 odstotkov 

Večina mladostnikov v raziskavi sicer svoje zdravje ocenjuje kot dobro in je zadovoljnih s svojim življenjem, je povedala Helena Jeriček Klanšček, nacionalna koordinatorka študije HBSC. Glede na leto 2002 se je zvišal delež tistih, ki med tednom redno zajtrkujejo in uživajo sadje in zelenjavo; so dva- do trikrat tedensko telesno dejavni, manj jih redno uživa sladkane pijače.

Poslabšalo pa se je psihično počutje: povečal se je delež tistih, ki redno doživljajo vsaj dva psihosomatska simptoma (razen pri 11- in 13-letnih fantih), najpogostejši so nervoza, razdražljivost in nespečnost. Povečal se je delež tistih, ki so se v zadnjih 12 mesecih poškodovali in zaradi tega potrebovali zdravstveno oskrbo, in takšnih, ki so bodisi trpinčili vrstnike ali bili trpinčeni. Vsak tretji je občutil žalost ali obup vsaj dva tedna v zadnjem letu, 17 odstotkov mladostnikov je imelo samomorilne misli. Mladi čutijo tudi večjo obremenitev z delom za šolo, šola pa jim je na splošno manj všeč.