Odkrili lobanjo našega najstarejšega prednika

Znanstveniki so javnosti prvič pokazali fosil, ki pripada starodavnemu homininu, Australopithecus anamensisu, za katerega verjamejo, da je neposredni prednik znane človečnjakinje Lucy (Australopithecus afarensis). Fosil pripada času, ko so naši predniki še plezali po drevesih oziroma so se že trudili hoditi po dveh nogah, še vedno so imeli izrazito štrleč obraz, močne čeljusti in majhne možgane. Novoodkriti fosil naj bi tako bil najstarejši predstavnik skupine Avstralopitkov, piše Guardian.

Prvi kos novoodkritega fosila – zgornjo čeljust, je lokalni delavec Ali Bereino našel že februarja leta 2016 v etiopski regiji Afar. »Nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem opazil še preostanek lobanje. To je bil trenutek eureke in uresničitev sanj,« je dejal Yohannes Haile-Selassie iz clevelandskega prirodoslovnega muzeja, do katerega je z zgornjo čeljustjo leta 2016 pristopil lokalni delavec, ki niti ni bil član njegove raziskovalne ekipe. Skupaj sta se nato odpravila do mesta odkritja in tri metre stran opazila še preostanek lobanje, ki jo je njegova ekipa s težavo izkopala izpod pol metra velikega kupa trimesečnih kozjih iztrebkov, poroča portal New Scientist. O odkritju so sicer prvič poročali v reviji Nature.
 

»Lobanja bo postala še ena slavna ikona človeške evolucije«

Če so Lucy proslavili v raziskavah evolucije človeka, je njen neposredni predhodnik ostal v ozadju kot le peščica zob, nekaj kostnih okončin in nekaj drobcev lobanje, ki so zgolj nakazovali videz in življenjski slog njihove vrste. Kar pa spremeni najnovejši primerek – dobro ohranjena lobanja odraslega (moškega) predstavnika, ki so jo znanstveniki poimenovali MRD.

»Dobro je končno povezati obraz z imenom,« ja za Guardian dejala Stephanie Melillo, soavtorica analize, ki deluje na Inštitutu Max Planck za evolucijsko antropologijo s sedežem v Nemčiji.

Profesor Fred Spoor iz londonskega prirodoslovnega muzeja, ki v raziskavo sicer ni bil vključen, pa je odkritje MRD komentiral z besedami, da bo »lobanja postala še ena slavna ikona človeške evolucije«. Dejal je tudi, da bo njegovo datiranje v obdobju, ko je zapis fosilov izjemno redek, bistveno vplivalo na evolucijsko družinsko drevo zgodnjih homininov.


 

MRD in Lucy sta sobivala več kot 100.000 let

Lobanja kaže na to, da je imel MRD možgane velike za četrt velikosti možganov današnjega človeka, je pa že izgubil nekatere opičje lastnosti. Njegovi zobje so bili manjši od tistih, ki so jih odkrili na prejšnjih fosilih, prav tako kaže na to, da je že začel razvijati močno čeljust in izrazite ličnice, ki jih lahko vidimo tako pri Lucy, kot pri gospe Ples (članica skupine poznejših Avstralopitekov). To naj bi mu po pričevanju znanstvenikov pomagalo žvečiti trdo hrano v sušnem času, ko je bilo na voljo malo rastlin.



Fosilna pelodna zrna in kemični ostanki fosilnih rastlin in alg, vzeti iz usedline, pa kažejo na to, da je posameznik živel ob reki oziroma ob obali jezera, obkroženega z drevjem in grmovjem.

Datiranje lobanje tudi razkriva, da sta Anamensis in njegova potomka Lucy sobivala vsaj 100.000 let, kar pod dvom postavlja dolgotrajno predstavo o linearni evoluciji, v kateri ena vrsta izgine in jo nadomesti nova. Anamensis, ki naj bi živel od 4,2 do 3,8 milijoni let nazaj, v znanstvenih krogih še vedno velja za Lucyinega prednika, vendar naj bi se z njeno vrsto še naprej družil vse do takrat, ko se je njena vrsta odcepila od matičnega rodu.

Geološki dokazi to potrjujejo, saj kažejo na to, da sta vrsti živeli na območju s strmimi hribi, vulkani in toki lave ter prepadi, ki bi prebivalstvo zlahka osamili oziroma ločili. Poti ločene skupine so se kasneje med iskanjem hrane in prevlade na tem območju morda še kdaj združile.
 

Sedaj se ve, iz katere vrste je nastal človek

Afarensisa, ki se pojavlja v fosilnih zapisih izpred vsaj treh milijonov let, so pogosto predstavljali kot najverjetnejšega kandidata, iz katerega se je razvil rod Homo, kamor sodi sodobni človek. Kot pa sedaj trdijo raziskovalci, naj bi odkritje, da obstaja več različnih rodov, omenjeno hipotezo postavilo pod vprašaj.

»To je popolni preobrat pri našem dojemanju človeške evolucije iz obdobja pliocen,« je povedal Haile-Selassie, ki je vodil raziskavo.

»Imeti več vrst primernih prednikov ob enakem času in prostoru zelo otežuje pri ugotovljanju, kdo je 'krivec' za nastanek rodu Homo,« se mu pri razmišljanju pridružuje Melillova.



Spoor pa je Anamensis opisal kot »najstarejšo znano vrsto, ki je nedvoumno del človeškega evolucijskega drevesa«. Starejši fosil, kot so Ardi, ki so obstajali pred 4,4 milijoni let so bolj sporni, nekateri pravijo, da pripada človeškemu rodu, spet drugi pa ga štejejo za izumrlo obliko