Zgodbe se skrivajo v kladivcu in nakovalcu

Kosti pripovedujejo zgodbo, če si denimo strokovnjak za arheologijo. To zagotovo je Tamara Leskovar, prva avtorica pilotne študije, ki jo je pod mentorstvom Julie Beaumont opravljala med študijem na britanski univerzi v Bradfordu. Osredotočila se je na ušesne koščice nekaj otrok, ki so jih med gradnjo ceste v Blackburnu izkopali na območju, kjer je bilo v 18. in 19. stoletju ob cerkvi sv. Petra pokopališče. Šlo je za otroke, stare od okoli pol leta do 13 let.


 

Zobje kot referenca

V študiji, objavljeni v za biologijo specializirani znanstveni reviji Annals of Human Biology, so analizirali izotope ogljika in dušika v kolagenu zob in kosti, s čimer ugotavljajo prehrano in zdravje nekdanjih populacij. »Ker ušesnih koščic še nikoli prej nismo uporabili za analize izotopov, smo v prvi vrsti želeli ugotoviti, ali lahko pridobimo dovolj kolagena za analize izotopov ogljika in dušika. Nato pa nas je zanimalo, ali so vrednosti, ki jih pridobimo iz koščic, primerljive s tistimi, ki jih lahko pridobimo iz mlečnih zob, ki se razvijajo v istem življenjskem obdobju. V arheoloških kontekstih so zobje namreč pogosto predmet analize izotopov, tako da so dobro raziskani in smo jih lahko uporabili kot nekakšne referenčne vrednosti za vsakega obravnavanega posameznika,« je za Delo razložila Leskovarjeva.

Tri zelo majhne koščice, ki jih imamo v srednjem ušesu, to so kladivce, nakovalce in stremence, so se izkazale za zelo zanimive, je nadaljevala sogovornica: »Njihova posebnost je, da začne kostnina nastajati že v maternici in da se po končani rasti, okoli drugega leta starosti, ne obnavljajo. Preostale kosti v človeškem telesu se namreč obnavljajo vse življenje. S tem se vanje vseskozi vgrajujejo novi podatki o našem načinu življenja, a na račun izgube starih.«

Z novo metodo lažje razumejo prehrano matere pred in med nosečnostjo, še posebej pa ušesne koščice dajejo informacije o zdravju matere in otroka v prvem trimesečju.

»Prejšnje študije so potrdile, da zobje lahko povedo veliko več, kot si mislimo. Nismo pa vedeli, koliko nam lahko povedo najmanjše koščice v našem telesu,« je študijo v sporočilu za javnost univerze v Bradfordu pospremila Beaumontova.
 

Slika postsrednjeveške družbe

Da bi dobili celotno sliko, kako so pred dvema stoletjema živeli otroci, bi bilo v nadaljevanju »smiselno vključiti še druge dele skeleta, morda skalnico, to je kost v lobanji, rebra in stegnenico ter seveda več zob,« je še poudarila Leskovarjeva.



Konec 18. stoletja se je zaradi razvoja tekstilne industrije prebivalstvo Blackburna močno povečalo, s 5000 ljudi leta 1780 na 20.000 leta 1821. Ob cerkvi sv. Petra so bili tako pokopani lastniki tekstilnih tovarn, prav tako delavci v njih, populacijo pa so sestavljali tudi delavci v drugih vejah industrije, denimo lesni, je navedeno v študiji. Med arheološkim raziskovanjem leta 2015 so izkopali okostja 1959 ljudi, od tega je bilo 1254 otrok. Večje število otroških kosti je strokovnjakom dalo možnost, da preverijo njihovo zdravstveno stanje in ugotovijo, kako je industrijska revolucija vplivala na populacijo postsrednjeveškega mesta na severu Anglije.

Med drugim so ugotovili, da so otroke do šestega meseca starosti izključno dojili, do tretjega leta pa so jih že navadili na trdo hrano. Pri nekaterih analiziranih kosteh se je očitno pokazal tudi stres zaradi pomanjkanja hranil ali bolezni, saj so se zaradi težav kosti in zobje drugače razvijali. Avtorici študije še opozorita, da je vzorec premajhen za trdne zaključke o zdravju otrok, so pa torej dokazali, da so ušesne koščice še kako zanimive za arheološke raziskave.