Od rezerve do Venere

Mariner 5 je bil rezervno plovilo uspešnega satelita Mariner 4, ki je leta 1965 obletel Mars, a so plovilo nato posodobili in ga poslali proti Veneri. V Nasi so želeli, da bi se plovilo bolj približalo površju planeta kot Mariner 2. Ta je bila prva Nasina sonda, ki je obiskala peklensko sosedo. Mariner 5 ni bil opremljen s kamero.

Izstrelili so ga sredi junija 1967, do Venere pa je pripotoval 19. oktobra. Nasa je načrtovala, da bi se plovilo površju približalo na okoli 8000 kilometrov, vendar so nato načrte spremenili in se zadovoljili z najmanjšo oddaljenostjo 7500 kilometrov, da bi tako vsekakor preprečili, da nesterilizirano plovilo pade na planet. Vendar je popravek smeri plovilo zavihtelo na oddaljenost vsega 4094 kilometrov, takrat je bila Venera od Zemlje oddaljena 79,5 milijona kilometrov.

Plovilo je potrdilo, da planet nima magnetnega polja, kakršnega ima Zemlja, da pa gosta ionosfera odbija sončev veter. Instrumenti so še zaznali, da je na površju temperatura okoli 530 stopinj Celzij. Podatki so se razlikovali od sovjetske Venere 4, ki je nekaj mesecev pred tem poskušala pristati na površju. Podatke Venere 4 in Marinerja 5 so leta 1969 analizirali v skupni sovjetsko-ameriški skupini Cospar. S plovilom so v 4. decembra izgubili stik, znova so ga ujeli 14. oktobra 1968, danes plovilo kroži v heliocentrični orbiti, kamor ga je odbilo po srečanju z Venero.