Observatorij Arecibo bodo podrli

Observatorij Arecibo je preživel orkane, potrese, pomanjkanja sredstev, letos pa sta se zgodila dva uničujoča dogodka: avgusta se je strgal eden od pomožnih kablov in pustil zevajočo odprtino v spodnji strukturi, novembra je počil še nosilni. Komisija ameriške nacionalne fundacije (NSF) je pri pregledu ugotovila, da je celotna struktura nestabilna in da bi bilo popravilo preveč tvegano za delavce in zaposlene.

»NSF kot prioriteto postavlja varnost delavcev, zaposlenih pri observatoriju in obiskovalcev, zato je ta odločitev nujna, čeprav neprijetna,« je komentiral direktor fundacije Sethuraman Panchanathan.

Začela se bo razgradnja 305 metrov širokega radijskega teleskopa Arecibo v Portoriku, ki je 57 let skrbel za vrhunska dognanja v radijskih astronomiji, o planetih in celotnem osončju, pa tudi o atmosferi. Z njim so leta oprezali za morebitnimi signali Nezmeljanov.  



Odločitev ni bila lahka, saj je teleskop za znanost neprecenljiv in nima primerjave, a na prvem mestu so človeška življenja. Kot so sporočili iz NSF, so neodvisna inženirska podjetja ocenila, da je celotna struktura tako omajana, da se lahko sesede sama vase. Četudi bi se odločili za popravilo škode, bi se verjetno v prihodnjih mesecih in letih soočali z novimi okvarami.

»Dokler nismo dobili teh ocen, se nismo spraševali, ali naj observatorij ohranimo, ampak le, kako naj ga popravimo. A zdaj podatki kažejo, da to preprosto ne bi bilo varno. To pa je meja, ki je ne smemo prestopiti,« je dodal Ralph Gaume, direktor astronomskih znanosti pri NSF.

V prihodnjih nekaj tednih bodo pripravili načrt razgradnje teleskopa, o katerem upajo, da se v tem času ne bo sesedel sam vase.



Astronomi novice vsekakor niso bili veseli, saj je bil radijski teleskop zelo občutljiv, z radarskimi sposobnostmi pa so lahko z njim preučevali tako asteroide, ki so zašli v našo bližino, kot oddaljene galaksije. Arecibo je bil leta največji, zdaj je drugi največji radijski teleskop po kitajskem petstometrskem teleskopu Fast, a kitajski nima radarja. Observatorij so zgradili v začetku 60. let prejšnjega stoletja, da bi z njim opazovali ionizirane pojave v atmosferi, a je kmalu postal glavno orodje radijske astronomije. Gre za široko področje astronomije, ki vesolje opazuje v radijskem delu spektra, pri večjih valovnih dolžinah torej, ko se razkrijejo objekti, ki jih ne opazimo z optičnimi astronomskimi opazovanji. Radijske valove, denimo, oddajajo pulsarji, hitrovrteče se nevtronske zvezde z močnim magnetnim poljem. Ravno s tem teleskopom so jih odkrili, za kar sta Martin Ryle in Antony Hewish leta 1947 dobila Nobelovo nagrado (zaslužila bi si jo sicer tudi Jocelyn Bell Burnell, ki je pravzaprav odkrila prvi pulsar).



Impozanten teleskop sredi gozda ima tudi močno simbolno vlogo v samem Portoriku, saj so ga obiskovale generacije osnovnošolcev. Na lokaciji so posneli tudi več filmov, med drugimi film o Jamesu Bondu Goldeneye pa znanstvenofantastično uspešnico Stik (Contact).



Bo pa na območju ostalo še več posameznih opazovalnih naprav, med temi lidarji za opazovanje Zemljine atmosfere.
 

Kaj je šlo narobe?

Teleskop je sestavljen iz 305 metrov širokega krožnika in 900-tonske znanstvene platforme, ki visi 137 metrov nad krožnikom. Platformo v zraku držijo kabli, povezani s tremi stolpi. Desetega avgusta letos se je s enega izmed stolpov snel pomožni kabel, ki so jih namestili v začetku 90. letih prejšnjega stoletja. Zazevala je 30 metrska odprtina. NSF je takrat odobril popravilo, čeprav bi stalo več milijonov dolarjev, saj je Univerza Osrednje Floride našla rešitev, kako stabilizirati ogromno konstrukcijo.


Nihče namreč ni pomislil, da bi se lahko zlomil še kateri, saj je bila struktura narejena tako, da se je teža prerazporedila na preostale devet centimetrov debele nosilne kable.

A šestega novembra je na istem stolpu popustil še glavni kabel. Pregled je pokazal, da so kabli šibkejši od predvidene nosilnosti, še posebej jih je skrbelo, ker so se okvare zgodile v mirnem vremenu. Bojazni so se uresničile, tudi na drugih so našli razpoke.  

Inženirji sicer pojasnjujejo, da se takšne napake, še posebej pri novejših kablih, ne bi smele zgoditi.



Observatorij so v zadnjih letih bičale hude naravne katastrofe, denimo leta 2017 orkan Maria in decembra 2019 močnejši potres.