»Objava je plačana, a ocena je moja«

»Transparentno oglaševanje bi moralo biti del osnovne higiene vplivnežev in njihovih naročnikov,« pravi Tamara Langus, strokovnjakinja za digitalno komuniciranje. Trenutno je pri nas na tem področju precejšnja zmeda. Najbolj izpostavljeni vplivneži na družbenih omrežjih na to, da so za promocijo določenega izdelka ali storitve plačani, opozarjajo vsak po svoje. Redki so dosledni in jasni in pogosto – če povedo, da so za oglaševanje plačani – poudarijo, da jim je izdelek res všeč in da ga ne bi oglaševali, če jih ne bi zares prepričal.
 
Kljub temu večina vplivnežev plačanih objav ponavadi sploh ne označuje, ker tega od njih nihče ne zahteva. Na Zvezi potrošnikov Slovenije se s tem načinom oglaševanja za zdaj še niso ukvarjali, so nas pa z našimi vprašanji usmerili na Inšpektorat RS za kulturo za medije. Oglaševanje vsebin je namreč urejeno z zakonom o medijih, ki spada pod pristojnost omenjenega inšpektorata. A tam pravijo, da veljavni zakon vsebuje le določbe o oglaševanju v medijih (kamor spada tudi prikrito oglaševanje in oglaševanje, ki se nanaša na otroke) ter določbe o sponzoriranju kot obliki prispevanja k financiranju programskih vsebin, ki ga z namenom promocije svoje firme ali znamke opravi fizična ali pravna oseba. Z oglaševanjem prek vplivnežev se torej inšpektorat ne ukvarja, saj veljavni zakon tega ne predpisuje.


 
»Na področju marketinga z vplivneži imamo v Sloveniji divji zahod. Glede na večletno ignoriranje tega problema dobi človek vtis, da takšno stanje večini sodelujočih ustreza. Potrošniki pa so prepuščeni sami sebi,« ocenjuje Tamara Langus. Pri tem opozarja, da sledilci težko sami prepoznajo prikrit oglas. »Starejši in bolj izkušeni bodo to morda posumili ali celo ugotovili, a večina sledilcev ne razmišlja o tem in brez zadržkov sprejema priporočila vplivnežev, saj jim zaupajo. To prikrito oglaševanje postane najbolj problematično, ko podjetja prek vplivnežev oglašujejo otrokom. Ti namreč sploh ne ločijo oglasa od vsebine. In ugotavljam, da tovrstnega prikritega oglaševanja sploh ni malo.«


 
Glede na prakso v Sloveniji je očitno, da bomo potrebovali regulacijo, kot jo v tujini že poznajo, dodaja Tamara Langus. V tujini je to področje bolje urejeno, čeprav je še nekaj prostora za izboljšavo. V teh dneh so, denimo, v Veliki Britaniji nekateri vplivneži dobili uraden poziv varuha za konkurenco in trg, naj bodo bolj jasni, ko so za predstavitev izdelka ali storitve plačani. Med naslovniki poziva so bile po poročanju Financial Timesa tudi svetovno znani pevki Ellie Goulding in Rita Ora ter zvezda youtuba Zoella. Vsi vplivneži, ki so dobili poziv, naj bodo vendarle bolj transparentni, so menda pripravljeni sodelovati s pristojnimi službami.


 
Pri določenem delu slovenskih vplivnežev se je sicer prijela praksa iz tujine, kjer ob plačani objavi na instagramu uporabijo ključnik ad oziroma oglas. Vendar pa Tamara Langus pojasnjuje, da na primer instagram omogoča tudi bolj jasno oznako – nad sliko lahko napišejo, da gre za sodelovanje z določenim podjetjem. V tujini so takšne oznake nujne. Tudi na blogih in na youtubu lahko v besedilo jasno napišejo, za kakšen tip sodelovanja gre. Dva najpogostejša načina označevanja pri nas sta sicer kratek napis »sponzorirana/plačana objava« ali »objava je sponzorirana/plačana, vendar pa sta vsebina in ocena izdelka moji«. Pojavlja se tudi oznaka, da je »objavo omogočilo podjetje« oziroma da je »nastala v sodelovanju s podjetjem«.
 
In zakaj je pomembno, da bi bilo oglaševanje tudi skozi vplivneže bolj jasno? »Nekoga občudujete in mu verjamete, pokaže vam nov izdelek, ki je odličen, ima res dobre značilnosti in toplo vam ga priporoča. Boste upoštevali to mnenje? Verjetno ga boste. Kaj pa če je oseba, ki vam predstavi izdelek, zaposlena v podjetju, ki izdeluje te izdelke, ali pa je celo plačana glede na uspešnost prodaje? Se vam zdi tak podatek pomemben? Mislim, da morajo sledilci in potencialni kupci imeti tako informacijo, ne glede na to, kako ta vpliva na zaupanje,« še pojasnjuje Tamara Langus.