Kdo zares vlada slovenskemu instagramu? (VIDEO)

S širjenjem spletnih omrežij so tudi pri nas vzniknili vplivneži in prevzeli vlogo nekakšnih mnenjskih voditeljev. Toda prav vsak si tega naziva ne more nadeti. »Vpliven je tisti, ki premakne množico. Ki prepriča v nakup ali motivira ljudi, da začnejo početi nekaj, česar prej niso. Takšnih, pravih vplivnežev pa v Sloveniji ni prav veliko,« pravi Lea Filipovič, bolj znana kot Lepa afna, ki spada med prepoznavne vplivneže pri nas.



Vplivnež (angl. influencer) je beseda, ki lahko pomeni marsikaj. Od tega, da preprosto označuje tistega, ki ima vpliv, do tega, da jo uporabljajo kot vrsto žaljivke, s katero označujejo tiste, ki na družbenih omrežjih zbirajo všečke in na račun svoje priljubljenosti promovirajo različne izdelke. A vplivneži, ki si svojo bazo najbolj uspešno gradijo na instagramu, niso le puhloglavi ljudje, ki na spletu objavljajo svoje fotografije.

Makro- in mikrovplivneži

Instagram prodaja lepe podobe, sanje. Podjetja, ki želijo na njem promovirati svoje storitve in izdelke, pogosto padejo v past, ki ji rečemo število sledilcev. K temu pripomorejo različne lestvice, ki vplivneže na instagramu razporedijo po številu sledilcev. A v svetu, kjer so sledilci tudi lažni, se lahko podjetja hitro opečejo.



Komunikologinja Tamara Langus, ki dela kot svetovalka za digitalni marketing in urednica družbenih omrežij, pravi, da niso pomembne številke, ampak dejanski vpliv. Makrovplivneži pogosto niso zares vplivni, ker se pri velikem številu sledilcev ne morejo pogovarjati in navezovati pristnih stikov. Potem jih ljudje le gledajo, všečkajo in gredo naprej. Mikrovplivneži pa se bolj angažirajo, vpletejo v pogovor in skrbijo za skupnost. »Pravi vplivneži v Sloveniji imajo običajno manj sledilcev in so bolj specifični,« pravi Langusova. Za primer navaja področje starševstva. »Tukaj so zares močni. In zares tudi vplivni. Ljudje jih poslušajo.«

Z instagramom do kariere

Instagram je tudi omrežje, ki gre z roko v roki s facebookom in youtubom. »Tisti, ki imajo več različnih omrežij, lahko kombinirajo te vsebine in dosegajo več ljudi,« pojasnjuje Langusova. Z vplivneži, s katerimi sodeluje na področju turizma, ima dobre izkušnje. »Zelo so profesionalni, imajo točno določeno ceno. Vedo, kaj si lahko dovolijo in česa ne. Navsezadnje so oglasna deska in morajo biti pazljivi,« pravi.



Temu pritrjuje Lea Filipovič, dekle, ki deluje na področju življenjskega sloga in se dobro zaveda, kdo je njena ciljna skupina. Preplet youtuba in instagrama ji je omogočil, da je postopoma zgradila blagovno znamko Lepa afna. Tako je letos v prodajo dala kolekcijo šolskih potrebščin, na organiziranih srečanjih z oboževalci pa ste lahko, če ste se v tistem trenutku znašli v katerem od nakupovalnih središč, kjer je »gostovala«, na lastne oči prepričali, kako zelo jo imajo šolarji radi. Instagram dojema kot medij, in ker je sama njegov obraz, pazi, kaj oglašuje in zagovarja.

Med slovenskimi vplivneži so tudi takšni, ki si prizadevajo delati za svetovni trg in so zato njihove objave v angleščini. Primer je Lara Kamnik, ki stoji za profilom your_passport. Vsebine ustvarja s svojim fantom Urošem. Pravita, da so bili začetki težki. »Predvsem zaradi finančnega vložka in naporov na potovanjih.« Nekatere destinacije sta obiskala izključno zaradi ustvarjanja vsebine. A v letu in pol jima je uspelo nekaj, česar si nista mogla niti predstavljati – da so potovanja njun posel. Zdaj sta na točki, ko podjetja, s katerimi sodelujeta, naredijo vse, da se izkažejo v najboljši luči. Ob prihodu na destinacijo ju na letališču čaka prevoz, v hotelu jima ni treba čez klasično prijavo, tudi za hrano in preostale stvari, ki jih potrebujeta pri delu, je poskrbljeno.

Vplivnež – dobro ali slabo?

Beseda vplivnež na področju marketinga nima zares negativne konotacije, medtem ko jo v splošni javnosti morda ima, ugotavlja Langusova in dodaja, da se je treba zavedati, da so to ljudje z velikim dosegom in dejansko imajo vpliv. »Vplivneži so že od nekdaj navzoči. To so lahko mnenjski voditelji, lahko so strokovnjaki, zdravniki. To ni nič novega. Družbeno omrežje, internet, mobilna aplikacija pa so ponudili, da so na spletu,« pravi Langusova.

V svetu se vplivneži združujejo v agencije, ki jim potem pomagajo tržiti storitve. V Sloveniji se to še razvija. »Skrb vzbujajoče je to, da se, denimo, ne označijo sporočila, ki so zakupljena. Če ti delaš s podjetjem, je prav, da to poveš. To mora biti transparentno. V Sloveniji nimamo tega reguliranega, v nekaterih državah pa že imajo.«

Lea Filipovič opozarja, da je do vsebin na družbenih omrežjih in vplivnežev treba imeti zdravo distanco. »Če bi človek pogledal naša družabna omrežja, bi rekel, da ta samo uživa in nič ne dela. Enkrat ješ v vrhunski restavraciji, drugi dan si na počitnicah, povabljen si na predstavitev nove kolekcije,« opisuje. Toda to je del posla: »Zagotovo naše življenje ni takšno ves čas, vsaj moje ne.«