V nadaljevanju preberite: 

Pred dnevi je Ljubljano obiskal antropolog in folklorist dr. Tok Thompson. Predavatelj z Univerze Južne Kalifornije je specialist tako za postčloveško folkloro, ki jo navdihujejo nove tehnologije, kot tudi za irsko folkloro, iz katere izhaja tudi noč čarovnic, kot smo jo prek popularne kulture v zadnjih letih prevzeli tudi v Sloveniji.

»Kot folklorist se ukvarjam z duhovi, seveda pa nočem reči, da obstajajo kot taki. Duše in duhovi so družbeni pojem, ljudje verjamejo vanje. Verovanja v duhove najdemo po vsem svetu v številnih religijah. Čeprav se predstave o duhovih medsebojno razlikujejo, so večinoma povezane z idejo osebnosti. Večina ljudi osebi pripisuje dušo, duh pa je pogosto razumljen kot duša, ki ji ni uspelo preiti v onostranstvo.

Seveda pa ta varovanja vplivajo na delovanje družbe. V ZDA poteka razprava o splavu, ki temelji na mitološkem vprašanju, kdaj zarodek dobi dušo in z njo osebne pravice. Podobno je s pravicami živali. V abrahamskih religijah jih nimajo, ker živali nimajo duš. Bog je človeka ustvaril po svoji podobi, zato ima le homo sapiens dušo. Vendar je to prepričanje vse težje ohranjati. Kot vemo, imajo šimpanzi 98,5 odstotka DNK enakega nam, kljub temu pa jim ne pripisujemo niti odstotka duše. Vse manj ljudi verjame v takšno absolutno ločnico med ljudmi in živalmi. Vse več jih je, kljub nasprotovanju Cerkve, prepričanih, da imajo tudi živali dušo.

Nekatere druge kulture so do vprašanja duš veliko bolj liberalne. Na Japonskem duše pripisujejo tudi androidom, ki lahko dosežejo celo razsvetljenje in jih že uporabljajo kot duhovnike, ki lahko vodijo obrede.«